Poslanci državnega zbora so v tretji obravnavi sprejeli nov zakon o športu, ki bo tako nadomestil prejšnjega iz leta 1998. Za zakon je izmed 75 navzočih glasovalo 40 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 14.
Med ključnimi cilji novega zakona o športu je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič pred glasovanjem prejšnji teden navedla povečanje dostopnosti državljanov do gibalnih dejavnosti in nujno potrebne posodobitve zakonske ureditve v skladu z novimi razmerami v športu doma in po svetu. Pojasnila je, da je zakon plod dolgega dela in je večinoma usklajen s civilno športno sfero, soglasno ga je podprl strokovni svet za šport, dobil je tudi pozitivno mnenje Olimpijskega komiteja Slovenije.
Določbe zakona, ki določajo, kaj je delavno razmerje ter kako je to področje urejeno, ker je športno področje dela specifično, pa so v zadnjih tednih naletele na največjo kritiko sindikata športnikov in opozicije predvsem SDS in ZL, najbolj kritizirali. Nekateri členi naj bi bili po njihovem mnenju v nasprotju s siceršnjo ureditvijo tega področja, vendar njihovi amandmaji niso bili sprejeti. Miha Kordiš (ZL) je pred današnjim glasovanjem tako najavil ostro nasprotovanje njegove poslanske skupine, ter izpostavil, da zakon "omogoča nadaljnje izkoriščanje športnikov in strokovnih delavcev v športu" ter da "celo dovoljuje veriženje pogodb za dobo desetih let namesto dveh, kot je sicer uzakonjeno". Drugih razprav tokrat ni bilo.
Predsednik sindikata športnikov Dejan Stefanović pa je državnemu svetu že poslal zahtevo za odložilni veto, kot ukrep proti zakonu pa napoveduje ustavno presojo in tudi zbiranje podpisov za začetek referendumskega postopka. Dodal je, da bodo o tem obvestili tudi Evropsko komisijo in Mednarodno organizacijo dela.
Zaposlovanje športnikov bo po novih določilih zakona urejeno za celoten javni sektor, tudi za lokalne skupnosti ter tudi za športnike invalide. Doslej je bilo nekaj prek 110 športnikov in trenerjev zaposlenih le na ministrstvih za notranje zadeve (policija), obrambo (vojska) in za finance (carina).
Športne organizacije bodo lahko po navedbah pristojnega ministrstva sredstva tako na lokalni kot na državni ravni dobile neposredno po sprejetjih proračunov. Doslej se je namreč mnogokrat primerilo, da je država sredstva razdelila šele pol leta po začetku koledarskega leta ali še pozneje in so morale zveze in društva za to obdobje najemati tudi kredite.
Novi zakon uradno uvaja varuha športnikovih pravic, ki sicer že deluje. Na to mesto je bil slovenski rekorder v skoku v višino in pravnik Rožle Prezelj izvoljen 19. junija 2014 na skupščini OKS. Med perečimi vprašanji, ki jih je v tem času reševal, so bili tudi prestopi športnikov iz kluba v klub. Po mnenju snovalcev zakona so nova določila, ki urejajo to področje, umestili v zakon v želji, da bi imel otroci in tudi aktivni športniki možnost nadaljevanja ukvarjanja s športom brez dodatnih finančnih bremen za starše, zato se do 15. leta ne bodo smeli zaračunavali prestopi in tudi ne za amaterske športnike, na predlog kolektivnih športnih panog pa je ostalo zaračunavanje za poklicne športnike, vendar morata vprašanje rešiti kluba in to tako ne bo breme staršev.
Podrobneje se ureja področje izobraževanja, tudi zato, da bi bila druga kariera aktivnih športnikov olajšana in s tem omogočen lažji prehod v običajno življenje po sicer sorazmerno kratkih športnih karierah, v kateri si ogromna večina športnikov ne more zagotoviti dovolj sredstev za preostalo življenje.
Zakon uvaja komisijo za akreditacijo programov usposabljanja strokovnih delavcev v športu ter podrobno ureja to področje. Večja pooblastila dobiva inšpekcija, v zakonu so podrobno navedene evidence ter njihovo vodenje, kot sta razvida poklicnih športnikov in strokovnih delavcev v športu. Zavod za šport Planica bo odslej le Zavod za šport, ki pa bo še naprej skrbel za Nordijski center Planica pa tudi za druge strokovne in administrativne naloge.
Ministrica Makovec Brenčičeva je dejala tudi, da je vsebina novega zakona o športu nastajala na temelju nacionalnega programa športa do leta 2023, ki so ga 2. aprila 2014 v DZ potrdili soglasno. Vlada je nekaj mesecev pozneje, 26. avgusta, sprejela tudi izvedbeni načrt, ki daje ustrezne upravljalne podpore izvajalcem programa, kot so športna društva, športne zveze, javni zavodi, šole, zasebniki ...
Nacionalni program zajema področja športnih programov od športa za najmlajše, vrhunskega športa in rekreacije, športnih objektov in naravnih površin za šport, razvojnih dejavnosti, organiziranosti v športu, športnih prireditev in promocije športa, dopinga in prirejanja izidov, družbene in okoljske odgovornosti v športu ter podpornih mehanizmov za izvedbo športnih programov. Mnoga področja sedaj podrobneje ureja novi zakon, nekatera pa ostajajo odprta, kot je denimo zavarovanje športnikov in preventivni zdravstveni pregledi, ker ti posegajo v druga ministrstva in so tudi del drugih zakonskih aktov.
Določbe zakona, ki določajo, kaj je delavno razmerje ter kako je to področje urejeno, ker je športno področje dela specifično, pa so v zadnjih tednih naletele na največjo kritiko sindikata športnikov in opozicije predvsem SDS in ZL, najbolj kritizirali. Nekateri členi naj bi bili po njihovem mnenju v nasprotju s siceršnjo ureditvijo tega področja, vendar njihovi amandmaji niso bili sprejeti. Miha Kordiš (ZL) je pred današnjim glasovanjem tako najavil ostro nasprotovanje njegove poslanske skupine, ter izpostavil, da zakon "omogoča nadaljnje izkoriščanje športnikov in strokovnih delavcev v športu" ter da "celo dovoljuje veriženje pogodb za dobo desetih let namesto dveh, kot je sicer uzakonjeno". Drugih razprav tokrat ni bilo.
Predsednik sindikata športnikov Dejan Stefanović pa je državnemu svetu že poslal zahtevo za odložilni veto, kot ukrep proti zakonu pa napoveduje ustavno presojo in tudi zbiranje podpisov za začetek referendumskega postopka. Dodal je, da bodo o tem obvestili tudi Evropsko komisijo in Mednarodno organizacijo dela.
Zaposlovanje športnikov bo po novih določilih zakona urejeno za celoten javni sektor, tudi za lokalne skupnosti ter tudi za športnike invalide. Doslej je bilo nekaj prek 110 športnikov in trenerjev zaposlenih le na ministrstvih za notranje zadeve (policija), obrambo (vojska) in za finance (carina).
Športne organizacije bodo lahko po navedbah pristojnega ministrstva sredstva tako na lokalni kot na državni ravni dobile neposredno po sprejetjih proračunov. Doslej se je namreč mnogokrat primerilo, da je država sredstva razdelila šele pol leta po začetku koledarskega leta ali še pozneje in so morale zveze in društva za to obdobje najemati tudi kredite.
Novi zakon uradno uvaja varuha športnikovih pravic, ki sicer že deluje. Na to mesto je bil slovenski rekorder v skoku v višino in pravnik Rožle Prezelj izvoljen 19. junija 2014 na skupščini OKS. Med perečimi vprašanji, ki jih je v tem času reševal, so bili tudi prestopi športnikov iz kluba v klub. Po mnenju snovalcev zakona so nova določila, ki urejajo to področje, umestili v zakon v želji, da bi imel otroci in tudi aktivni športniki možnost nadaljevanja ukvarjanja s športom brez dodatnih finančnih bremen za starše, zato se do 15. leta ne bodo smeli zaračunavali prestopi in tudi ne za amaterske športnike, na predlog kolektivnih športnih panog pa je ostalo zaračunavanje za poklicne športnike, vendar morata vprašanje rešiti kluba in to tako ne bo breme staršev.
Podrobneje se ureja področje izobraževanja, tudi zato, da bi bila druga kariera aktivnih športnikov olajšana in s tem omogočen lažji prehod v običajno življenje po sicer sorazmerno kratkih športnih karierah, v kateri si ogromna večina športnikov ne more zagotoviti dovolj sredstev za preostalo življenje.
Zakon uvaja komisijo za akreditacijo programov usposabljanja strokovnih delavcev v športu ter podrobno ureja to področje. Večja pooblastila dobiva inšpekcija, v zakonu so podrobno navedene evidence ter njihovo vodenje, kot sta razvida poklicnih športnikov in strokovnih delavcev v športu. Zavod za šport Planica bo odslej le Zavod za šport, ki pa bo še naprej skrbel za Nordijski center Planica pa tudi za druge strokovne in administrativne naloge.
Ministrica Makovec Brenčičeva je dejala tudi, da je vsebina novega zakona o športu nastajala na temelju nacionalnega programa športa do leta 2023, ki so ga 2. aprila 2014 v DZ potrdili soglasno. Vlada je nekaj mesecev pozneje, 26. avgusta, sprejela tudi izvedbeni načrt, ki daje ustrezne upravljalne podpore izvajalcem programa, kot so športna društva, športne zveze, javni zavodi, šole, zasebniki ...
Nacionalni program zajema področja športnih programov od športa za najmlajše, vrhunskega športa in rekreacije, športnih objektov in naravnih površin za šport, razvojnih dejavnosti, organiziranosti v športu, športnih prireditev in promocije športa, dopinga in prirejanja izidov, družbene in okoljske odgovornosti v športu ter podpornih mehanizmov za izvedbo športnih programov. Mnoga področja sedaj podrobneje ureja novi zakon, nekatera pa ostajajo odprta, kot je denimo zavarovanje športnikov in preventivni zdravstveni pregledi, ker ti posegajo v druga ministrstva in so tudi del drugih zakonskih aktov.
.jpg)
