Državni svet ni potrdil predlaganega veta na zakon o športu, od 34 navzočih je bila zanj le peterica, 27 jih je bilo proti. Zakon o športu, ki so ga poslanci sprejeli konec maja, nadomešča prejšnjega iz leta 1998.
Pobudnik za veto je bil sicer sindikat športnikov Slovenije, predlog pa je nato v proceduro vložila interesna skupina delojemalcev, in sicer zaradi vprašanj, povezanih z zaposlovanjem športnikov.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, vodja interesne skupine delojemalcev DS, je izpostavil, da je predlagatelje veta med drugim zmotila določitev šestih izjem od zakona o delovnih razmerjih pri zaposlovanju športnikov, ki jih po Semoličevem mnenju ni mogoče utemeljiti in je med drugim možno veriženje pogodb celo do deset let.
Tomaž Boh, državni sekretar na ministrstvu, pristojnem za šport, je med drugim pojasnil, da "športnikov in zaposlenih v športu ni mogoče obravnavati tako, kot tiste v gospodarstvu in javnem sektorju, zato smo to uredili z dodatnimi členi, saj športnih dejavnosti med drugim ni mogoče izvajati v osemurnem dnevnem delu ali 40 urnem tedenskem".
Izpostavil je, da je povečanje dostopnosti državljanov do gibalnih dejavnosti in nujno potrebne posodobitve zakonske ureditve v skladu z novimi razmerami v športu doma in po svetu, ter zatrdil, da zakon daje športnikom in delavcem v športu veliko boljše pogoje za delo, kot dosedanji, ter daje tudi ustrezno zaščito. "Zakon daje pomembno mesto športnikom tudi po zaključku kariere, z dvojno kariero popravljamo bistvene pomanjkljivost prejšnje ureditve," je izpostavil Boh.
Tudi Semolič je priznal, da v prejšnjih razpravah v DS nihče ni oporekal navedbam, da bi zakon bolje uredil to področje, kot doslej. "Toda delojemalci so podali predlog za še en resen poskus, da bi bolje uredili delovnopravno zakonodajo za ljudi, ki so poklicno ali amatersko vezani na šport. Poskus je bil narejen nekoliko prepozno in nekaterih rešitev za športnike in strokovne delavce ni bilo mogoče uveljaviti v parlamentarni proceduri," je navedel Semolič.
Ob tem je dejal, da se zavedajo razlik že med poklicnimi športniki, tistimi v individualnih panogah in kolektivnih igrah, kaj šele med omenjenimi in amaterji. Zato to ni enostavno urejati, a šport sam po sebi ne more biti izjema pri urejanju delovnopravnih vprašanj, je menil.
Zakon so nato javno podprli svetniki Mirko Kozelj, Janko Požežnik in predsednik odbojkarske zveze Slovenije Metod Ropret, ki bi bil v DS izvoljen kot predstavnik lokalnih interesov. Slednji je izpostavil, da se za vodenje klubov in zvez ne bi odločal skoraj nihče, če bi bila delovna zakonodaja v celoti uveljavljena v športu. "Za to je daleč premalo denarja, poleg tega pa predsedniki društev s svojim premoženjem odgovarjamo za poslovanje," je navedel Ropret ter izpostavil izjave podpore zakonu, ki so bile objavljene v ponedeljek. Oglasili so se namreč skupina nekdanjih vrhunskih športnikov, varuh športnikovih pravic in Olimpijski komite Slovenije, ki so podprli zakon v obliki, kot ga je 30. maja izglasoval državni zbor. Takrat je za zakon izmed 75 navzočih glasovalo 40 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 14
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, vodja interesne skupine delojemalcev DS, je izpostavil, da je predlagatelje veta med drugim zmotila določitev šestih izjem od zakona o delovnih razmerjih pri zaposlovanju športnikov, ki jih po Semoličevem mnenju ni mogoče utemeljiti in je med drugim možno veriženje pogodb celo do deset let.
Tomaž Boh, državni sekretar na ministrstvu, pristojnem za šport, je med drugim pojasnil, da "športnikov in zaposlenih v športu ni mogoče obravnavati tako, kot tiste v gospodarstvu in javnem sektorju, zato smo to uredili z dodatnimi členi, saj športnih dejavnosti med drugim ni mogoče izvajati v osemurnem dnevnem delu ali 40 urnem tedenskem".
Izpostavil je, da je povečanje dostopnosti državljanov do gibalnih dejavnosti in nujno potrebne posodobitve zakonske ureditve v skladu z novimi razmerami v športu doma in po svetu, ter zatrdil, da zakon daje športnikom in delavcem v športu veliko boljše pogoje za delo, kot dosedanji, ter daje tudi ustrezno zaščito. "Zakon daje pomembno mesto športnikom tudi po zaključku kariere, z dvojno kariero popravljamo bistvene pomanjkljivost prejšnje ureditve," je izpostavil Boh.
Tudi Semolič je priznal, da v prejšnjih razpravah v DS nihče ni oporekal navedbam, da bi zakon bolje uredil to področje, kot doslej. "Toda delojemalci so podali predlog za še en resen poskus, da bi bolje uredili delovnopravno zakonodajo za ljudi, ki so poklicno ali amatersko vezani na šport. Poskus je bil narejen nekoliko prepozno in nekaterih rešitev za športnike in strokovne delavce ni bilo mogoče uveljaviti v parlamentarni proceduri," je navedel Semolič.
Ob tem je dejal, da se zavedajo razlik že med poklicnimi športniki, tistimi v individualnih panogah in kolektivnih igrah, kaj šele med omenjenimi in amaterji. Zato to ni enostavno urejati, a šport sam po sebi ne more biti izjema pri urejanju delovnopravnih vprašanj, je menil.
Zakon so nato javno podprli svetniki Mirko Kozelj, Janko Požežnik in predsednik odbojkarske zveze Slovenije Metod Ropret, ki bi bil v DS izvoljen kot predstavnik lokalnih interesov. Slednji je izpostavil, da se za vodenje klubov in zvez ne bi odločal skoraj nihče, če bi bila delovna zakonodaja v celoti uveljavljena v športu. "Za to je daleč premalo denarja, poleg tega pa predsedniki društev s svojim premoženjem odgovarjamo za poslovanje," je navedel Ropret ter izpostavil izjave podpore zakonu, ki so bile objavljene v ponedeljek. Oglasili so se namreč skupina nekdanjih vrhunskih športnikov, varuh športnikovih pravic in Olimpijski komite Slovenije, ki so podprli zakon v obliki, kot ga je 30. maja izglasoval državni zbor. Takrat je za zakon izmed 75 navzočih glasovalo 40 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 14
.JPG)
