Slovenija je 30. maja dobila novi zakon o športu, ki v soboto stopa v veljavo. Zakon je uspešno prestal tudi predlagani veto v državnem svetu, Sindikat športnikov Slovenije pa zdaj napoveduje ustavno presojo zakona. Zaradi tega sta se na nasprotnih straneh zdaj odkrito znašla sindikat in Olimpijski komite Slovenije.
Sindikat nasprotuje predvsem členom, ki urejajo zaposlovanje športnikov, saj so po mnenju sindikata nesprejemljivi in delojemalci so z novim zakonom v izrazito podrejenem položaju in "v vlogi tretjerazrednih državljanov".
"Razumemo prizadevanja sindikata za urejanje statusnih pravic športnikov glede zaposlitev. To si želimo tudi sami. Pojavlja pa se nam upravičen dvom glede reprezentativnosti sindikata," meni predsednik OKS Bogdan Gabrovec in že iz njegove uvodne najave je jasno, da razmere med sindikatom in OKS trenutno niso na najboljši ravni. Še več, OKS obtožuje sindikat, da je zlorabil imena nekaterih znanih športnikov, ki naj bi podpirala stališče sindikata proti novemu zakonu o športu.
"Imamo informacije s strani športnikov, da niso dali podpisa pod izjave sindikata. Ker gre za zelo občutljivo področje, smo si na OKS pridobili pisne izjave športnikov. Med njimi so številni asi slovenskega športa, ki so zgled generacijam in ni prav, da se na ta način zbija njihova kredibilnost," še pravi Gabrovec, ki podpira novi zakon, saj ocenjuje, da je novi zakon v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in v tem trenutku dobra rešitev za cel slovenski šport. "Taka ureditev se uporablja tudi na drugih področjih, zato je zakon dobil tudi soglasje pristojne zakonodajne službe in ministrstva." Na OKS ocenjujejo, da je zakon zelo fleksibilen in da je ravno to v korist športnikov, prav tako pa zavračajo namigovanja, da so se športniki znašli na eni strani, vsi ostali pa na drugi.
"Zaustavitev zakona z ustavno presojo bi ustavila kar nekaj povezanih dejavnosti. Škoda bi bilo čakati na presojo, saj bi se ustavili projekti in z njimi tudi zaposlitve, ki so že dogovorjene. Boj korektno bi bilo kasneje po potrebi nadgraditi zakon z novimi aneksi in se dogovoriti s sindikatom," pa opozarja Blaž Perko iz OKS, ki tako kot predsednik ocenjuje, da slovenski šport potrebuje kolektivne pogodbe, ki bodo urejala razmerja med klub in športniki, a bodo morali za ta dialog poskrbeti socialni partnerji sami. V tem trenutku pa ga bolj skrbi možna škoda, ki bi jo povzročila ustavitev izvajanja zakona.
V OKS je v tem trenutku predvsem močan dvom v reprezentativnost sindikata, ki edini nasprotuje novemu zakonu. Na OKS pa je zakon dobil podporo tako s strani Kluba slovenskih olimpijcev kot tudi s strani komisije športnikov, torej kar neodvisnih dveh teles, ki zastopajo športnike in njihove interese. Opozarjajo tudi na dejstvo, da je bila komunikacija na relaciji med športniki in sindikatom vprašljiva že v preteklosti, kar se kaže tudi v neizvajanju zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov, ki ga slednji niso sprejeli.
"Razumemo prizadevanja sindikata za urejanje statusnih pravic športnikov glede zaposlitev. To si želimo tudi sami. Pojavlja pa se nam upravičen dvom glede reprezentativnosti sindikata," meni predsednik OKS Bogdan Gabrovec in že iz njegove uvodne najave je jasno, da razmere med sindikatom in OKS trenutno niso na najboljši ravni. Še več, OKS obtožuje sindikat, da je zlorabil imena nekaterih znanih športnikov, ki naj bi podpirala stališče sindikata proti novemu zakonu o športu.
"Imamo informacije s strani športnikov, da niso dali podpisa pod izjave sindikata. Ker gre za zelo občutljivo področje, smo si na OKS pridobili pisne izjave športnikov. Med njimi so številni asi slovenskega športa, ki so zgled generacijam in ni prav, da se na ta način zbija njihova kredibilnost," še pravi Gabrovec, ki podpira novi zakon, saj ocenjuje, da je novi zakon v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in v tem trenutku dobra rešitev za cel slovenski šport. "Taka ureditev se uporablja tudi na drugih področjih, zato je zakon dobil tudi soglasje pristojne zakonodajne službe in ministrstva." Na OKS ocenjujejo, da je zakon zelo fleksibilen in da je ravno to v korist športnikov, prav tako pa zavračajo namigovanja, da so se športniki znašli na eni strani, vsi ostali pa na drugi.
"Zaustavitev zakona z ustavno presojo bi ustavila kar nekaj povezanih dejavnosti. Škoda bi bilo čakati na presojo, saj bi se ustavili projekti in z njimi tudi zaposlitve, ki so že dogovorjene. Boj korektno bi bilo kasneje po potrebi nadgraditi zakon z novimi aneksi in se dogovoriti s sindikatom," pa opozarja Blaž Perko iz OKS, ki tako kot predsednik ocenjuje, da slovenski šport potrebuje kolektivne pogodbe, ki bodo urejala razmerja med klub in športniki, a bodo morali za ta dialog poskrbeti socialni partnerji sami. V tem trenutku pa ga bolj skrbi možna škoda, ki bi jo povzročila ustavitev izvajanja zakona.
V OKS je v tem trenutku predvsem močan dvom v reprezentativnost sindikata, ki edini nasprotuje novemu zakonu. Na OKS pa je zakon dobil podporo tako s strani Kluba slovenskih olimpijcev kot tudi s strani komisije športnikov, torej kar neodvisnih dveh teles, ki zastopajo športnike in njihove interese. Opozarjajo tudi na dejstvo, da je bila komunikacija na relaciji med športniki in sindikatom vprašljiva že v preteklosti, kar se kaže tudi v neizvajanju zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov, ki ga slednji niso sprejeli.
.JPG)
