Slovenci v sosednjih državah tudi s športom ohranjajo nacionalno samobitnost, predvsem to velja za tiste, ki živijo v Italiji in Avstriji zaradi zelo dobre organiziranosti, delno pa tudi na Madžarskem. Slovenska športna zveza je tako dobila tudi organizacijo evropskega prvenstva v nogometu avtohtonih narodnih skupnosti 2020.
v.d. generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije Blaž Perko je na tradicionalni novinarski konferenci napovedal uvedbo novega tekmovanja za mlade zamejske slovenske športnike, stare 15 in 16 let; s tem želijo še povečati medsebojne vezi.
Avstrijska Koroška bo leta 2020 gostila evropsko prvenstvo avtohtonih narodnih skupnosti; to se bo zgodilo prav ob stoti obletnici plebiscita, po katerem je del Slovencev ostal v Avstriji. Udeleženci "Europeade 2020", ki je na vrsti vsaka štiri leta vzporedno z evropskim nogometnim prvenstvom, bodo nastanjeni v tako imenovani vasi Europeade okoli Klopinjskega jezera po vzoru olimpijskih vasi in bodo igrali na nogometnem stadionu v Celovcu.
Trideset moštev raznih narodnostnih skupin iz vse Evrope sodeluje na tem tekmovanju, ki so ga izvedli prvič leta 2008 v Švici ob takratnem evropskem nogometnem prvenstvu v Avstriji in Švici. Predlani je bila Europeada na Južnem Tirolskem, kjer je moštvo Koroška selektorja Marijana Velika, predsednika slovenske športne zveze na avstrijskem koroškem, doseglo tretje mesto.
Ponosni so na enega izmed najbolj znamenitih tekmovalnih imen Karla Schnabla, ki izhaja iz dvojezičnega društva iz Zahomca in je med drugim leta 1976 v Innsbrucku osvojil zlato in bronasto olimpijsko kolajno v smučarskih skokih. Tedaj se je v skokih dokazoval Franz Wiegele, ki se je v nadaljevanju izkazal tudi kot zelo uspešen trener.
Sadove žanje še naprej in tako je 14-letni Julijan Smid na prvenstvu Slovenije v smučarskih skokih v Planici letos zmagal, leto pred tem pa je bil v svoji starostni kategoriji avstrijski prvak. Med tistimi, ki izstopajo sedaj, je tudi avstrijska biatlonska reprezentantka Dunja Zdouc. Poleg uspešnih posameznikov še vedno med temelji ostajata nogometni klub SAK Celovec in odbojkarska ekipa Posojilnice Aich Doba.
Podobno organizacijsko in tekmovalno uspešni, kot koroški Slovenci, so tudi tisti v Italiji. Predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Ivan Peterlin je izpostavil, da se v okviru njegove organizacije združuje 59 društev, dve več kot lani, od Špetra v Benečiji pred Gorica in Trsta pa tesno sodelujejo tudi z okrog 3000 učenci v slovenskih šolah v Italiji.
S Peterlinom sta na predstavitev v Ljubljano prišli tudi mladinski italijanski prvakinji jadralnega razreda 720 Giorgia Sinigoi in Sara Zuppin. Veliko tradicijo tržaškega in goriškega kotalkanja nadaljuje Katka Kuk, članica Poleta, ki je na članskem SP inline na Kitajskem osvojila bron. Odbojkar Vasilij Kante, kapetan Sloge Tabora Televita, pa je predstavil ekipo, ki nastopa v italijanski ligi B.
Veliko manj možnosti, tudi zaradi majhnega števila, imajo Slovenci v Porabju, kjer je na prvem mestu nogomet. Po navedbi predsednika zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnoka v tekmovanju Železne županije sodelujejo tri nogometna društva iz Porabja.
Avstrijska Koroška bo leta 2020 gostila evropsko prvenstvo avtohtonih narodnih skupnosti; to se bo zgodilo prav ob stoti obletnici plebiscita, po katerem je del Slovencev ostal v Avstriji. Udeleženci "Europeade 2020", ki je na vrsti vsaka štiri leta vzporedno z evropskim nogometnim prvenstvom, bodo nastanjeni v tako imenovani vasi Europeade okoli Klopinjskega jezera po vzoru olimpijskih vasi in bodo igrali na nogometnem stadionu v Celovcu.
Trideset moštev raznih narodnostnih skupin iz vse Evrope sodeluje na tem tekmovanju, ki so ga izvedli prvič leta 2008 v Švici ob takratnem evropskem nogometnem prvenstvu v Avstriji in Švici. Predlani je bila Europeada na Južnem Tirolskem, kjer je moštvo Koroška selektorja Marijana Velika, predsednika slovenske športne zveze na avstrijskem koroškem, doseglo tretje mesto.
Ponosni so na enega izmed najbolj znamenitih tekmovalnih imen Karla Schnabla, ki izhaja iz dvojezičnega društva iz Zahomca in je med drugim leta 1976 v Innsbrucku osvojil zlato in bronasto olimpijsko kolajno v smučarskih skokih. Tedaj se je v skokih dokazoval Franz Wiegele, ki se je v nadaljevanju izkazal tudi kot zelo uspešen trener.
Sadove žanje še naprej in tako je 14-letni Julijan Smid na prvenstvu Slovenije v smučarskih skokih v Planici letos zmagal, leto pred tem pa je bil v svoji starostni kategoriji avstrijski prvak. Med tistimi, ki izstopajo sedaj, je tudi avstrijska biatlonska reprezentantka Dunja Zdouc. Poleg uspešnih posameznikov še vedno med temelji ostajata nogometni klub SAK Celovec in odbojkarska ekipa Posojilnice Aich Doba.
Podobno organizacijsko in tekmovalno uspešni, kot koroški Slovenci, so tudi tisti v Italiji. Predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Ivan Peterlin je izpostavil, da se v okviru njegove organizacije združuje 59 društev, dve več kot lani, od Špetra v Benečiji pred Gorica in Trsta pa tesno sodelujejo tudi z okrog 3000 učenci v slovenskih šolah v Italiji.
S Peterlinom sta na predstavitev v Ljubljano prišli tudi mladinski italijanski prvakinji jadralnega razreda 720 Giorgia Sinigoi in Sara Zuppin. Veliko tradicijo tržaškega in goriškega kotalkanja nadaljuje Katka Kuk, članica Poleta, ki je na članskem SP inline na Kitajskem osvojila bron. Odbojkar Vasilij Kante, kapetan Sloge Tabora Televita, pa je predstavil ekipo, ki nastopa v italijanski ligi B.
Veliko manj možnosti, tudi zaradi majhnega števila, imajo Slovenci v Porabju, kjer je na prvem mestu nogomet. Po navedbi predsednika zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnoka v tekmovanju Železne županije sodelujejo tri nogometna društva iz Porabja.
.jpg)
