Z barvito otvoritveno slovesnostjo v znaku miru so se v Pjongčangu začele 23. zimske olimpijske igre. Do 25. februarja se bo za rekordna 102 kompleta kolajn potegovalo več kot 2900 športnikov iz 92 držav. Med njimi je 71 Slovencev, ki jih je pod slovensko zastavo na stadion pripeljala smučarska tekačica Vesna Fabjan.
Slovesnost na olimpijskem stadionu v Pjongčangu se je začela s potovanjem v bogato korejsko preteklost skozi zgodbo petih otrok, ki so v ledenem gorovju našli skrivnostno ledeno jamo s stenskimi poslikavami. Iz nje je oživel beli tiger ter jih v duhu miru popeljal v čarobno deželo, kjer vladata sožitje med ljudmi in živalmi.
V skladu s protokolom je nato na prizorišče prišel predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach, osem uveljavljenih korejskih športnikov je na stadion prineslo zastavo Južne Koreje, med njenim dvigovanjem pa je mavrični otroški pevski zbor zapel nacionalno himno.
Nato so v spremljavi moderne korejske glasbe, med drugim svetovno znane pesmi Gangnam Style domačina Psyja, na prizorišče začeli prihajati športniki. Že po tradiciji je na stadion prva prišla delegacija iz Grčije, zadnja pa države gostiteljice, tokrat združena z delegacijo Severne Koreje.
Hodeč pod eno zastavo z bledo modro silhueto Korejskega polotoka na belem ozadju in v enakih opravah sta bili ekipi športnikov Južne in Severne Koreje deležni bučnega aplavza s tribun, ki jih je v hudem mrazu zasedlo 35.000 gledalcev. Nalogo zastavonoš so zaupali južnokorejskemu tekmovalcu v bobu Won Yun-jongu in severnokorejski igralki hokeja Hwang Chung-gum.
Vmes so se zvrstile preostale države, čeprav v morda nekoliko nenavadnem vrstnem redu, saj so jih razporedili po korejski abecedi. Iz Slovenije se je v odsotnosti vodje delegacije Francija Petka, ki še čuti posledice viroze, ter nekaterih športnikov, ki se že pripravljajo na tekmovanja, parade narodov udeležilo 50 slovenskih športnikov in 27 spremljevalcev.
Športniki iz Rusije so na stadion prišli pod olimpijsko zastavo, ki jo je nosila prostovoljka, na tabli z imenom države pa je pisalo "olimpijski športniki iz Rusije". Mok je namreč zaradi dopinške afere dovolil nastop le izbranim ruskim športnikom, pa še za te so ves čas tekmovanj vsi nacionalni simboli, vključno z zastavo in himno, prepovedani.
Posebne pozornosti je bil deležen Pita Taufatofua iz Tonge, ki je presenetil že na zaključni slovesnosti olimpijskih iger v Riu pred dvema letoma, ko se je pojavil brez majice in z naoljenim telesom. V enaki opravi se je pojavil tudi v Pjongčangu, pa čeprav so se temperature spustile kar nekaj stopinj pod ledišče. Medtem ko je v Riu tekmoval v taekwondoju, se je na te olimpijske igre kvalificiral kot smučarski tekač, čeprav do pred dvema letoma še ni videl snega.
Ko so se na stadionu zbrali vsi športniki, so lahko gledalci uživali še v zaključnem umetniškem programu s prikazom sodobne visoke tehnologije. Pet otrok je medtem odraslo v strokovnjake za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, svetu pa so se odprla vrata v prihodnost, kjer so ljudje, stvari, čas in prostor povezani.
Predsednik Južne Koreje Moon Jae-in je nato razglasil igre za odprte, pet otrok se je vrnilo v sedanjost in razdelilo luči miru, korejski glasbeniki so zapeli balado Johna Lennona Imagine, cela vojska dronov pa je s pomočjo visoke tehnologije prekrila nebo nad prizoriščem, na katerem je bilo mogoče opazovati tudi sto smučarjev, ki se spustijo z gore in oblikujejo olimpijske kroge.
Zaplapolala je olimpijska zastava in zaigrala himna, ko so športniki, sodniki in uradne osebe prebrali še olimpijske prisege, pa je na stadion prispela tudi olimpijska bakla. V znak otoplitve odnosov med sosedama sta jo prevzeli mladi športnici iz Severne in Južne Koreje, nalogo prižgati olimpijski ogenj pa je prevzela dobitnica zlate olimpijske medalje v umetnostnem drsanju iz Vancouvra leta 2010 Yuna Kim.
V skladu s protokolom je nato na prizorišče prišel predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach, osem uveljavljenih korejskih športnikov je na stadion prineslo zastavo Južne Koreje, med njenim dvigovanjem pa je mavrični otroški pevski zbor zapel nacionalno himno.
Nato so v spremljavi moderne korejske glasbe, med drugim svetovno znane pesmi Gangnam Style domačina Psyja, na prizorišče začeli prihajati športniki. Že po tradiciji je na stadion prva prišla delegacija iz Grčije, zadnja pa države gostiteljice, tokrat združena z delegacijo Severne Koreje.
Hodeč pod eno zastavo z bledo modro silhueto Korejskega polotoka na belem ozadju in v enakih opravah sta bili ekipi športnikov Južne in Severne Koreje deležni bučnega aplavza s tribun, ki jih je v hudem mrazu zasedlo 35.000 gledalcev. Nalogo zastavonoš so zaupali južnokorejskemu tekmovalcu v bobu Won Yun-jongu in severnokorejski igralki hokeja Hwang Chung-gum.
Vmes so se zvrstile preostale države, čeprav v morda nekoliko nenavadnem vrstnem redu, saj so jih razporedili po korejski abecedi. Iz Slovenije se je v odsotnosti vodje delegacije Francija Petka, ki še čuti posledice viroze, ter nekaterih športnikov, ki se že pripravljajo na tekmovanja, parade narodov udeležilo 50 slovenskih športnikov in 27 spremljevalcev.
Športniki iz Rusije so na stadion prišli pod olimpijsko zastavo, ki jo je nosila prostovoljka, na tabli z imenom države pa je pisalo "olimpijski športniki iz Rusije". Mok je namreč zaradi dopinške afere dovolil nastop le izbranim ruskim športnikom, pa še za te so ves čas tekmovanj vsi nacionalni simboli, vključno z zastavo in himno, prepovedani.
Posebne pozornosti je bil deležen Pita Taufatofua iz Tonge, ki je presenetil že na zaključni slovesnosti olimpijskih iger v Riu pred dvema letoma, ko se je pojavil brez majice in z naoljenim telesom. V enaki opravi se je pojavil tudi v Pjongčangu, pa čeprav so se temperature spustile kar nekaj stopinj pod ledišče. Medtem ko je v Riu tekmoval v taekwondoju, se je na te olimpijske igre kvalificiral kot smučarski tekač, čeprav do pred dvema letoma še ni videl snega.
Ko so se na stadionu zbrali vsi športniki, so lahko gledalci uživali še v zaključnem umetniškem programu s prikazom sodobne visoke tehnologije. Pet otrok je medtem odraslo v strokovnjake za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, svetu pa so se odprla vrata v prihodnost, kjer so ljudje, stvari, čas in prostor povezani.
Predsednik Južne Koreje Moon Jae-in je nato razglasil igre za odprte, pet otrok se je vrnilo v sedanjost in razdelilo luči miru, korejski glasbeniki so zapeli balado Johna Lennona Imagine, cela vojska dronov pa je s pomočjo visoke tehnologije prekrila nebo nad prizoriščem, na katerem je bilo mogoče opazovati tudi sto smučarjev, ki se spustijo z gore in oblikujejo olimpijske kroge.
Zaplapolala je olimpijska zastava in zaigrala himna, ko so športniki, sodniki in uradne osebe prebrali še olimpijske prisege, pa je na stadion prispela tudi olimpijska bakla. V znak otoplitve odnosov med sosedama sta jo prevzeli mladi športnici iz Severne in Južne Koreje, nalogo prižgati olimpijski ogenj pa je prevzela dobitnica zlate olimpijske medalje v umetnostnem drsanju iz Vancouvra leta 2010 Yuna Kim.