Na seji Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije so člani potrdili zaključno poročilo slovenskega nastopa na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu ter ga ocenili kot uspešnega. Obravnavali so delo Slovenske protidopinške agencije in opozorili na tri pozitivne dopinške postopke pri slovenskih športnikih.
Slovensko reprezentanco na letošnjih sredozemskih igrah, ki bodo v španski Tarragoni med 22. junijem in 1. julijem, bo vodil Tomaž Barada, podpredsednik OKS, novi direktor firme OKS Olimp pa bo Matic Švab, ki obenem ostaja namestnik generalnega sekretarja za področji financ in marketinga OKS. Določili so, da bo redna letna skupščina OKS 19. junija v Ljubljani.
Nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih Franci Petek, zdaj direktor Smučarske zveze Slovenije, ki je vodil reprezentanco na letošnjih OI, je ocenil, da je bil športni cilj z dvema medaljama dosežen. Nastopilo je 19 slovenskih športnic in 52 športnikov, ki so dosegli 37 uvrstitev med prvo dvajseterico in 17 med prvo deseterico, najvišje pa sta bila biatlonec Jakov Fak s srebrno medaljo in deskar Žan Košir, ki je bil bronast.
"Ponosni moramo biti na vsako osvojeno medaljo, saj so le redki, ki po njih posežejo. OI so bile na drugi celini, zato je bila logistika zelo zahtevna, vendar je bilo delo opravljeno zelo dobro. Na OI je bilo 0,8 športnika na enega spremljevalca. Zaradi vse pomembnejšega dolgoročnega načrtovanja in vse več potrebnih strokovnjakov iz različnih področji pa ocenjujem, da se bo razmerje v prihodnje v 'korist' spremljevalcev še povečevalo. Ponovno se je izkazalo, da športniki, ki niso izpolnili vseh kriterijev za nastop, niso izkoristili priložnosti. Menim, da naredimo škodo športniku, ko ga pošljemo na največje tekmovanje, ki mu ni kos. To bi morali tako na zvezi kot na OKS upoštevati v bodoče," je povedal Petek.
Projekt Slovenske olimpijske hiše na OI v Pyeongchangu, prve po OI 2010 v Vancouvru, so zaradi številnih dogodkov in tudi obiskov uglednih gostov ocenili kot izjemno pomembnega tako za slovenski šport kot tudi za gospodarstvo in državo nasploh. Podobno hišo načrtujejo tudi za OI v Tokiu 2020, prav tako pa bodo pred naslednjimi OI pripravili potovanje olimpijske bakle po Sloveniji, kar se je letos pri nas primerilo prvič.
Podpredsednik OKS in nekdanji veslaški šampion Iztok Čop je dejal, da je bilo pred OI kar nekaj slovenskih športnikov v širšem krogu kandidatov za visoka mesta, vendar tokrat ni bilo takih favoritov za zmagovalne stopničke kot pred prejšnjimi OI. "Imeli pa smo tudi z OI povezana dva dopinška primera, enega pred in drugega med OI; upam, da se kaj takega v prihodnje ne bo dogajalo," je dejal Čop.
Tjaša Andree Prosenc, sopredsednica hitre mednarodne arbitraže med OI v Južni Koreji, je ob številnih pozitivnih vidikih slovenske olimpijske odprave izpostavila primer hokejista Žige Jegliča, ki je moral zaradi pozitivnega dopinškega testa zapustiti olimpijsko vas. Menila je, da je med drugim treba narediti več za ozaveščanje športnikov tudi zato, da prijavijo terapevtske izjeme.
Po primeru Jegliča se je zelo povečalo obveščanje Sloade o terapevtskih izjemah, je pojasnil direktor Sloade Jani Dvoršak. Navedel je, da je Sloada lani odvzela 509 urinskih in 57 krvnih vzorcev; 174 so jih opravili v sklopu lastnega programa na tekmovanjih, 113 izven tekmovanj, po naročilu mednarodnih zvez in organizatorjev mednarodnih tekmovanj pa 157 testov na tekmovanjih in 122 izven tekmovanj.
Obravnavani so bili trije dopinški primeri. Plavalka Špela Bohinc je zaradi izogibanja testiranju dobila štiriletno prepoved nastopanja. Biatlonka Teja Gregorin je bila pozitivna pri ponovnem pregledu vzorca iz OI 2010 v Vancouvru; postopek še ni končan. Mednarodna kolesarska zveza pa je 29. junija lani Juretu Kocjanu izrekla štiriletno prepoved nastopanja zaradi jemanja eritropoetina; Kocjan je bil začasno suspendiran že februarja 2016.
.jpg)
