Integracija invalidov v šport, ne le v vrhunski šport, pač pa predvsem skrb za rekreacijo je bila osrednja tema letošnjega Kongresa športa za vse. Možnosti ukvarjanja s športnimi dejavnostmi za invalide so predstavili strokovnjaki z medicinskega, kineziološkega in sociološkega področja, svoje izkušnje pa tudi športniki.
Vodilo letošnjega 13. kongresa športa za vse je področje predvsem rekreativne športne dejavnosti invalidov.
Prireditelji Kongresa so bili zadovoljni z odzivom, na predavanjih so našteli približno 180 udeležencev. Glavni razlog za izvedbo takšnega kongresa je možnost izboljšanja kakovosti življenja invalidov; po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se število invalidov povečuje, v Evropi ima več kot 45 milijonov ljudi, starih od 15 do 64 let dolgotrajne težave ali status invalida. Med prebivalci Slovenije je invalidov okoli 12-13 odstotkov, so nekaj podatkov pred kongresom posredovali pri Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez.
Strokovni del so na kongresu razdelili na tri sklope, medicinskega, kineziološkega in sociološkega; kongres je namenjen športnim delavcem, medicinskim strokovnjakom in strokovnemu osebju, ki se pri svojem delu srečuje z invalidno populacijo, pa tudi športnim klubom in društvom, ki se srečujejo z vključevanjem teh športnikov v svoja okolja.
V medicinskem sklopu so predstavili področje medicinskega vidika telesne dejavnosti za invalide (oziroma ljudi z različnimi okvarami), obravnavali pa so tudi druga področja športnega dela ljudi z okvarami, kot so telesna dejavnost za otroke in odrasle s cerebralno paralizo, telesna vadba oziroma šport za ljudi po preboleli možganski kapi in za ljudi po amputaciji.
V kineziološkem sklopu so na kongresu obravnavali predvsem področje integracije invalidov na športno področje; predstavili so jih na konkretnem primeru delovanja v judu, Aleksej Dolinšek, ki je kot kolesarski trener deloval tudi na paraolimpijskih igrah v Riu, je predstavil izsledke analize rekreacije invalidov na lokalni ravni, svoje izkušnje je posredovala aktivna športnica in psihologinja Lena Gabršček, ki se je posvetila motivaciji vključevanja invalidov v šport.
"Svetovala bi, da se da otrokom možnost. Starši so zaščitniški v dobro veri, da je to dobro zanje. A ta kongres je dokaz, da je šport dobra stvar na številnih področjih. Mladim pa bi svetovala, naj preizkusijo, kaj jim leži, kaj jim je všeč. Je pa važno, da se naučiš vztrajati, težave je treba vzeti kot izziv. V druženju s posamezniki, ki so enaki po sposobnostih, pa je tudi priložnost za izmenjavo mnenj in izkušnje," je o tem dejala slovenska reprezentantka v odbojki sede in dodala: "Mi smo se pred kratkim združili z odbojko, kar pomeni, da je veliko zanimanje tudi s strani neinvalidne populacije. Vse skupaj je tudi medijsko bolj prepoznavno, posledično pa je več zanimanja s strani športnikov. Ko sem jaz začela, sem za šport invalidov izvedela bolj po naključju, zdaj pa bi radi razširili znanje o tem, kaj je na tem področju v Sloveniji možno."
Primer integracije invalidov v program nacionalne panožne športne zveze pa je predstavil direktor kajakaške zveze, trener in nekoč sam uspešen tekmovalec Andrej Jelenc. "Težava je ta, da v tem trenutku ne znamo nagovoriti dovolj invalidne populacije, da bi jih vključili v kajak. Tudi kar se vrhunskega športa tiče, smo bili bolj vezani na odločitve posameznikov. Zdaj skušamo najti pravi način, se povezati s kakšnim društvom in potem morda vse skupaj spraviti na višjo raven, bolj široko. V svetu je razvoj parakajakaštva ogromen. Mi moramo najti ljudi, zadosti motivacije, da ne bo ostalo samo pri želji nekaterih posameznikov," je o možnostih širšega vključevanja športnikov invalidov v kajakaški šport dejal Jelenc.
V sociološkem delu predavanj je zanimivo izkušnjo starša pri izzivih invalidnih otrok v športu predstavila mama nadarjenega slovenskega namiznoteniškega igralca Luke Trtnika Sandra Trtnik. Posebno pozornost pa so namenili tudi modelom vključevanja invalidov v okviru Specialne olimpijade ter projektom Planinske zveze Slovenije, ki je kot sicer neinvalidska organizacija vse bolj vpeta tudi na področje delovanja invalidnih oseb v športu.
"Kongres se nenehno dviguje. Danes smo videli primer veliko informacij in dobrih praks. V Sloveniji tudi na tem področju napredujemo, a takšen kongres je vreden, kot so vredni njegovi odmevi. O letu osorej se moramo vprašati, kakšne posledice bo imel ta kongres. Lahko si postavimo drzen cilj in si zastavimo povečanje športno aktivnih invalidov za deset odstotkov. To je ambiciozen cilj, ki pa ga je mogoče doseči," je ob koncu kongresa dejal eden od moderatorjev Herman Berčič.
FOTOGALERIJA
Prireditelji Kongresa so bili zadovoljni z odzivom, na predavanjih so našteli približno 180 udeležencev. Glavni razlog za izvedbo takšnega kongresa je možnost izboljšanja kakovosti življenja invalidov; po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se število invalidov povečuje, v Evropi ima več kot 45 milijonov ljudi, starih od 15 do 64 let dolgotrajne težave ali status invalida. Med prebivalci Slovenije je invalidov okoli 12-13 odstotkov, so nekaj podatkov pred kongresom posredovali pri Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez.
Strokovni del so na kongresu razdelili na tri sklope, medicinskega, kineziološkega in sociološkega; kongres je namenjen športnim delavcem, medicinskim strokovnjakom in strokovnemu osebju, ki se pri svojem delu srečuje z invalidno populacijo, pa tudi športnim klubom in društvom, ki se srečujejo z vključevanjem teh športnikov v svoja okolja.
V medicinskem sklopu so predstavili področje medicinskega vidika telesne dejavnosti za invalide (oziroma ljudi z različnimi okvarami), obravnavali pa so tudi druga področja športnega dela ljudi z okvarami, kot so telesna dejavnost za otroke in odrasle s cerebralno paralizo, telesna vadba oziroma šport za ljudi po preboleli možganski kapi in za ljudi po amputaciji.
V kineziološkem sklopu so na kongresu obravnavali predvsem področje integracije invalidov na športno področje; predstavili so jih na konkretnem primeru delovanja v judu, Aleksej Dolinšek, ki je kot kolesarski trener deloval tudi na paraolimpijskih igrah v Riu, je predstavil izsledke analize rekreacije invalidov na lokalni ravni, svoje izkušnje je posredovala aktivna športnica in psihologinja Lena Gabršček, ki se je posvetila motivaciji vključevanja invalidov v šport.
"Svetovala bi, da se da otrokom možnost. Starši so zaščitniški v dobro veri, da je to dobro zanje. A ta kongres je dokaz, da je šport dobra stvar na številnih področjih. Mladim pa bi svetovala, naj preizkusijo, kaj jim leži, kaj jim je všeč. Je pa važno, da se naučiš vztrajati, težave je treba vzeti kot izziv. V druženju s posamezniki, ki so enaki po sposobnostih, pa je tudi priložnost za izmenjavo mnenj in izkušnje," je o tem dejala slovenska reprezentantka v odbojki sede in dodala: "Mi smo se pred kratkim združili z odbojko, kar pomeni, da je veliko zanimanje tudi s strani neinvalidne populacije. Vse skupaj je tudi medijsko bolj prepoznavno, posledično pa je več zanimanja s strani športnikov. Ko sem jaz začela, sem za šport invalidov izvedela bolj po naključju, zdaj pa bi radi razširili znanje o tem, kaj je na tem področju v Sloveniji možno."
Primer integracije invalidov v program nacionalne panožne športne zveze pa je predstavil direktor kajakaške zveze, trener in nekoč sam uspešen tekmovalec Andrej Jelenc. "Težava je ta, da v tem trenutku ne znamo nagovoriti dovolj invalidne populacije, da bi jih vključili v kajak. Tudi kar se vrhunskega športa tiče, smo bili bolj vezani na odločitve posameznikov. Zdaj skušamo najti pravi način, se povezati s kakšnim društvom in potem morda vse skupaj spraviti na višjo raven, bolj široko. V svetu je razvoj parakajakaštva ogromen. Mi moramo najti ljudi, zadosti motivacije, da ne bo ostalo samo pri želji nekaterih posameznikov," je o možnostih širšega vključevanja športnikov invalidov v kajakaški šport dejal Jelenc.
V sociološkem delu predavanj je zanimivo izkušnjo starša pri izzivih invalidnih otrok v športu predstavila mama nadarjenega slovenskega namiznoteniškega igralca Luke Trtnika Sandra Trtnik. Posebno pozornost pa so namenili tudi modelom vključevanja invalidov v okviru Specialne olimpijade ter projektom Planinske zveze Slovenije, ki je kot sicer neinvalidska organizacija vse bolj vpeta tudi na področje delovanja invalidnih oseb v športu.
"Kongres se nenehno dviguje. Danes smo videli primer veliko informacij in dobrih praks. V Sloveniji tudi na tem področju napredujemo, a takšen kongres je vreden, kot so vredni njegovi odmevi. O letu osorej se moramo vprašati, kakšne posledice bo imel ta kongres. Lahko si postavimo drzen cilj in si zastavimo povečanje športno aktivnih invalidov za deset odstotkov. To je ambiciozen cilj, ki pa ga je mogoče doseči," je ob koncu kongresa dejal eden od moderatorjev Herman Berčič.
FOTOGALERIJA
.JPG)
