Strokovni svet za šport Slovenije je potrdil letošnji program športa na državni ravni, ki opredeljuje sredstva iz državnega proračuna za šport. A ker je za letošnje leto predvidenih slabih 20,6 milijona evrov, kar je nekaj manj kot tri milijone kot lani, je predlagal oblikovanje delovne skupine.
Že izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije je na svoji zadnji seji le pogojno potrdil letni program športa in predlagal oblikovanje posebne skupine predstavnikov pristojnega ministrstva, OKS in strokovnega sveta, da bi se dosegel dvig proračunskih sredstev in stabilnejše delovanje športa v prihodnje. Člani strokovnega sveta so tokrat vsebinsko sledili sklepu OKS.
Državni proračun za šport je uvodoma predstavila direktorica Direktorata za šport ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Poljanka Pavletič Samardžija, deležen pa je bil kritičnih besed številnih članov sveta, "ker je premajhen".
Direktor Smučarske zveze Slovenije Franci Petek, nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih, je navedel, da ima zgolj Smučarska zveza Avstrije okrog 50 milijonov eur letnega proračuna, kar je bistveno več od celotnih proračunskih sredstev športa pri nas. "SZS, ki je po financah med najmočnejšimi športnimi zvezami pri nas, ima dobrih deset milijonov letnih prihodkov, od tega iz državnega proračuna in Fundacije za šport dobimo le 14 do 15 odstotkov. Imamo še sedem, osem svetovnih pokalov in skupaj zberemo za smučanje 20 milijonov," je izpostavil Petek.
Generalni sekretar OKS Blaž Perko je opozoril, da so letošnja sredstva nižja tudi od lanske realizacije v višini 21 milijonov evrov. "IO je pristojno ministrstvo pozval k oblikovanju skupne delovne skupine s predstavniki športa, da bi dosegli stabilnejše sofinanciranje ter da bi sprejeli sistemske ukrepe za boljši položaj športa na zdravstvenem in drugih področjih. Obenem naj bi se v prihodnje čim bolj približali zavezi slovenske vlade iz leta 2017, da bi šport dobil 1,1 odstotka vseh sredstev, ki jih ima letno na voljo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport," je dejal Perko.
Predsednik strokovnega sveta Luka Steiner je v nadaljevanju tako kot Perko izpostavil, da je v primerjavi z drugimi podskupinami višina proračunskih sredstev za šport veliko manjša in se ni zvišala kljub dobrim gospodarskim kazalcem. "Interventni ukrepi, da je bilo sredstev za šport več, postajajo stalnica, kar je nesprejemljivo, posebej glede na visoke cilje in ugled ter dosežke slovenskega športa v mednarodnem merilu," je dodal Steiner.
Gregor Jurak in Marko Šibila sta dejala, da bi moral šport še bolj aktivno iskati druge vire financiranja, ne le proračunskih. Jurak je izpostavil, da je v najbolj komercialnih športih, kot je denimo nogomet, takih pa je še nekaj, Slovenija že nekaj časa povsem nekonkurenčna, da lahko "le proizvaja talente, nima pa pogojev za vrhunske kolektive v evropskem in svetovnem merilu". Po njegovih besedah še tako ugodna davčna zakonodaja za šport in drugi sistemski ukrepi ne bodo spremenili tega trenda.
Prav danes je bila tudi seja državnega zbora z obravnavo predloga rebalansa državnega proračuna. Z njim se zaradi ugodnih gospodarskih gibanj prihodki povečujejo, kar je tudi zmotilo člane strokovnega sveta, saj se za šport zmanjšujejo.
Če bo proračun v DZ sprejet, bo letni program športa že v sredo podpisal Jernej Pikalo, minister, pristojen za šport, da bo lahko razpis objavljen sredi tega meseca, je dejala Pavletič Samardžija.
Za vrhunski šport je predvideno 6,5 milijona evrov, za šport otrok in mladine ter rekreacijo 6,2 milijona evrov, za strokovne in razvojne naloge 2,1 milijona, za programe učenja in izobraževanja 1,9 milijona, nekaj pa še za druge programe.
Stanko Glažar je bil izvoljen za novega podpredsednika strokovnega sveta namesto namesto nekdanjega generalnega sekretarja Nogometne zveze Slovenije Marka Vavpetiča, ki od konca junija lani ni več zaposlen na NZS. Tam je Ptujčan Glažar podpredsednik in je tudi član IO OKS.
Državni proračun za šport je uvodoma predstavila direktorica Direktorata za šport ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Poljanka Pavletič Samardžija, deležen pa je bil kritičnih besed številnih članov sveta, "ker je premajhen".
Direktor Smučarske zveze Slovenije Franci Petek, nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih, je navedel, da ima zgolj Smučarska zveza Avstrije okrog 50 milijonov eur letnega proračuna, kar je bistveno več od celotnih proračunskih sredstev športa pri nas. "SZS, ki je po financah med najmočnejšimi športnimi zvezami pri nas, ima dobrih deset milijonov letnih prihodkov, od tega iz državnega proračuna in Fundacije za šport dobimo le 14 do 15 odstotkov. Imamo še sedem, osem svetovnih pokalov in skupaj zberemo za smučanje 20 milijonov," je izpostavil Petek.
Generalni sekretar OKS Blaž Perko je opozoril, da so letošnja sredstva nižja tudi od lanske realizacije v višini 21 milijonov evrov. "IO je pristojno ministrstvo pozval k oblikovanju skupne delovne skupine s predstavniki športa, da bi dosegli stabilnejše sofinanciranje ter da bi sprejeli sistemske ukrepe za boljši položaj športa na zdravstvenem in drugih področjih. Obenem naj bi se v prihodnje čim bolj približali zavezi slovenske vlade iz leta 2017, da bi šport dobil 1,1 odstotka vseh sredstev, ki jih ima letno na voljo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport," je dejal Perko.
Predsednik strokovnega sveta Luka Steiner je v nadaljevanju tako kot Perko izpostavil, da je v primerjavi z drugimi podskupinami višina proračunskih sredstev za šport veliko manjša in se ni zvišala kljub dobrim gospodarskim kazalcem. "Interventni ukrepi, da je bilo sredstev za šport več, postajajo stalnica, kar je nesprejemljivo, posebej glede na visoke cilje in ugled ter dosežke slovenskega športa v mednarodnem merilu," je dodal Steiner.
Gregor Jurak in Marko Šibila sta dejala, da bi moral šport še bolj aktivno iskati druge vire financiranja, ne le proračunskih. Jurak je izpostavil, da je v najbolj komercialnih športih, kot je denimo nogomet, takih pa je še nekaj, Slovenija že nekaj časa povsem nekonkurenčna, da lahko "le proizvaja talente, nima pa pogojev za vrhunske kolektive v evropskem in svetovnem merilu". Po njegovih besedah še tako ugodna davčna zakonodaja za šport in drugi sistemski ukrepi ne bodo spremenili tega trenda.
Prav danes je bila tudi seja državnega zbora z obravnavo predloga rebalansa državnega proračuna. Z njim se zaradi ugodnih gospodarskih gibanj prihodki povečujejo, kar je tudi zmotilo člane strokovnega sveta, saj se za šport zmanjšujejo.
Če bo proračun v DZ sprejet, bo letni program športa že v sredo podpisal Jernej Pikalo, minister, pristojen za šport, da bo lahko razpis objavljen sredi tega meseca, je dejala Pavletič Samardžija.
Za vrhunski šport je predvideno 6,5 milijona evrov, za šport otrok in mladine ter rekreacijo 6,2 milijona evrov, za strokovne in razvojne naloge 2,1 milijona, za programe učenja in izobraževanja 1,9 milijona, nekaj pa še za druge programe.
Stanko Glažar je bil izvoljen za novega podpredsednika strokovnega sveta namesto namesto nekdanjega generalnega sekretarja Nogometne zveze Slovenije Marka Vavpetiča, ki od konca junija lani ni več zaposlen na NZS. Tam je Ptujčan Glažar podpredsednik in je tudi član IO OKS.
.JPG)
