Leto 2022
Poleg Olimpijskih iger, Paralimpijskih iger, Olimpijskih festivalov evropske mladine in Sredozemskih iger, je leto 2022 prineslo nekaj mejnikov. Med drugim je Tina Trstenjak, nekdanja olimpijska in svetovna prvakinja v judu, naznanila upokojitev, na mesto predsednika Olimpijskega komiteja pa je bil izvoljen Franjo Bobinac. V tem letu smo se poslovili od najstarejšega še živečega slovenskega olimpionika, Marka Račiča, in od Mihe Žibarta, legende slovenskega športnega novinarstva. Prejemnik prve zimske olimpijske kolajne (srebrne na OI v Sarajevu 1984), Jure Franko je praznoval 60. rojstni dan, obeležili pa smo tudi 60-letnico delovanja Zveze za šport invalidov.
Leto 2021
Z enoletno zamudo zaradi pandemije je Tokio gostil letne Olimpijske igre, kjer je v 14 disciplinah nastopilo 53 slovenskih športnikov in športnic. Zbirko slovenskih olimpijskih kolajn so obogatili s tremi zlatimi, 1 srebrno in 1 bronasto kolajno. Na Paralimpijskih igrah je nastopilo 7 športnikov in športnic v 6 disciplinah, v domovino pa so se vrnili z 1 srebrno in 1 bronasto kolajno.
Leto 2021 je bilo prelomno tudi zaradi slavnostnega podpisa pogodbe o sodelovanju pri organizaciji poletnega Olimpijskega festivala evropske mladine v Mariboru. Leto je zaznamoval tudi začetek projekta Slovenska bakla in pilotne kampanje Navijaški mozaik pred Olimpijskimi igrami v Pekingu. Začela se je tudi kampanja Verjemi v šport – proti prirejanju rezultatov. Olimpijski komite Slovenije je 15.10. praznoval 30-letnico obstoja, ki je bil obeležen s podpisom Olimpijske listine leta 1991, nekaj dni pred tem – 23.9. – pa trideset let slovenskega športa. Praznovali smo tudi 60-letnico Mednarodne olimpijske akademije, katere prvi slovenski udeleženec je bil Alojz Fridl.
Projekt Triglavski ledenik v Peking, ki je svojo pot začel 3.12.2021, je nastal v sodelovanju OKS-ZŠZ z dolgoletnim partnerjem Pivovarna Laško Union. Namen večmesečne ozaveščevalne akcije je bil javnosti približati problematiko globalnega segrevanja in posledično vse hitrejšega izginjanja ledenikov.
Leto 2021 je bilo prelomno tudi zaradi slavnostnega podpisa pogodbe o sodelovanju pri organizaciji poletnega Olimpijskega festivala evropske mladine v Mariboru. Leto je zaznamoval tudi začetek projekta Slovenska bakla in pilotne kampanje Navijaški mozaik pred Olimpijskimi igrami v Pekingu. Začela se je tudi kampanja Verjemi v šport – proti prirejanju rezultatov. Olimpijski komite Slovenije je 15.10. praznoval 30-letnico obstoja, ki je bil obeležen s podpisom Olimpijske listine leta 1991, nekaj dni pred tem – 23.9. – pa trideset let slovenskega športa. Praznovali smo tudi 60-letnico Mednarodne olimpijske akademije, katere prvi slovenski udeleženec je bil Alojz Fridl.
Projekt Triglavski ledenik v Peking, ki je svojo pot začel 3.12.2021, je nastal v sodelovanju OKS-ZŠZ z dolgoletnim partnerjem Pivovarna Laško Union. Namen večmesečne ozaveščevalne akcije je bil javnosti približati problematiko globalnega segrevanja in posledično vse hitrejšega izginjanja ledenikov.
Leto 2020
Leto 2020 je zaznamoval izbruh pandemije virusa Covid-19. to se je poznalo tudi na športu. Prepovedi zbiranja in organizacije trenažnih procesov so pripeljale do odpovedi programa dousposabljanja OKS-ZŠZ, na svetovnem odru pa je prišlo do zamika olimpijskih iger na leto 2021.
V tem letu je predsednik OKS-ZŠZ, Bogdan Gabrovec, prejel visoko japonsko odlikovanje Red vzhajajočega sonca, med jesensko izdajo odlikovanj za leto 2020. Poleg tega je OKS-ZŠZ podeljeval častne listine – najvišja priznanja krovne športne organizacije. Kljub pandemiji se je začel izvajati projekt #športajmoinberimo – projekt za promocijo športa in branja med mladimi. 25. aprila smo tudi obeležili stoletnico olimpizma na Slovenskem. Deset let po prvi osvojeni olimpijski kolajni je Tina Maze v spomin na dosežek prejela olimpijsko baklo iz OI 2010 v Vancouvru.
V tem letu je predsednik OKS-ZŠZ, Bogdan Gabrovec, prejel visoko japonsko odlikovanje Red vzhajajočega sonca, med jesensko izdajo odlikovanj za leto 2020. Poleg tega je OKS-ZŠZ podeljeval častne listine – najvišja priznanja krovne športne organizacije. Kljub pandemiji se je začel izvajati projekt #športajmoinberimo – projekt za promocijo športa in branja med mladimi. 25. aprila smo tudi obeležili stoletnico olimpizma na Slovenskem. Deset let po prvi osvojeni olimpijski kolajni je Tina Maze v spomin na dosežek prejela olimpijsko baklo iz OI 2010 v Vancouvru.
Leto 2019
Olimpijski komite Slovenije dobi novega generalnega sekretarja. Na njegovo mesto je imenovan Blaž Perko. V začetku leta (11. januarja) OKS-ZŠZ gosti tudi sestanek organizacijskega odbora projekta EMoSC.
Za promocijo športa med mladimi se izvede Olimpijski festival v Kranjski Gori, kjer se z izzivi predstavi več kot trideset različnih športov v Sloveniji. Prvič se izvedejo dnevi OKS-ZŠZ v Portorožu, kjer se za okroglo mizo razpravlja o implementaciji prvih petih let izvajanja strategije OKS-ZŠZ, in kjer se je med drugim prvič predstavil karierni center za športnike.
Mladi slovenski športniki in športnice so nastopili na zimskem in poletnem OFEM-u. Na zimskem, ki se je odvijal v Sarajevu, so osvojili dve srebrni kolajni, medtem ko so na poletnem Festivalu v Bakuju osvojili eno bronasto odličje.
Za promocijo športa med mladimi se izvede Olimpijski festival v Kranjski Gori, kjer se z izzivi predstavi več kot trideset različnih športov v Sloveniji. Prvič se izvedejo dnevi OKS-ZŠZ v Portorožu, kjer se za okroglo mizo razpravlja o implementaciji prvih petih let izvajanja strategije OKS-ZŠZ, in kjer se je med drugim prvič predstavil karierni center za športnike.
Mladi slovenski športniki in športnice so nastopili na zimskem in poletnem OFEM-u. Na zimskem, ki se je odvijal v Sarajevu, so osvojili dve srebrni kolajni, medtem ko so na poletnem Festivalu v Bakuju osvojili eno bronasto odličje.
Leto 2018
V letu 2018 je z drugim mandatom kot predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez nastopil g. Bogdan Gabrovec. Na položaj ministra za izobraževanje, znanost in šport je bil izvoljen dr. Jernej Pikalo.
Na olimpijskih igrah v Pjongčangu slovenske barve zastopa 71 športnikov in športnic v devetih športnih disciplinah. Slovenski olimpijci na XXIII zimskih olimpijskih igrah osvojijo dve kolajni – eno srebrno in eno bronasto. Na zimskih Paralimpijskih igrah ima Slovenija enega predstavnika – Jerneja Slivnika. Poleg zimskih olimpijskih in paralimpijskih iger Buenos Aires gosti poletne mladinske olimpijske igre, kjer debitira športno plezanje. V Argentini je slovenske barve zastopalo 26 mladih športnikov in športnic, ki so svoje nastope okronali s skupno 2 zlatima, 2 srebrnima in 5 bronastimi kolajnami.
Na olimpijskih igrah v Pjongčangu slovenske barve zastopa 71 športnikov in športnic v devetih športnih disciplinah. Slovenski olimpijci na XXIII zimskih olimpijskih igrah osvojijo dve kolajni – eno srebrno in eno bronasto. Na zimskih Paralimpijskih igrah ima Slovenija enega predstavnika – Jerneja Slivnika. Poleg zimskih olimpijskih in paralimpijskih iger Buenos Aires gosti poletne mladinske olimpijske igre, kjer debitira športno plezanje. V Argentini je slovenske barve zastopalo 26 mladih športnikov in športnic, ki so svoje nastope okronali s skupno 2 zlatima, 2 srebrnima in 5 bronastimi kolajnami.
Leto 2016
Na poletnih olimpijskih igrah v Rio de Janeiro je nastopilo 61 slovenskih športnikov in športnic, ki so Slovenijo zastopali v 12 disciplinah. To so bile 5. olimpijske igre za jadralca Vasilija Žbogarja, ki je olimpijski debi doživel na OI v Sydneyju leta 2000, štiri leta pozneje v Atenah pa se je v zgodovino zapisal kot prvi Slovenec z olimpijsko kolajno v jadranju, ko je osvojil bron.
Na paralimpijskih igrah je za Slovenijo nastopilo 8 športnikov in športnic v 5 disciplinah, v domovino pa so se vrnili z eno zlato in eno srebrno kolajno. Zlata se je razveselila strelka Veselka Pevec, srebrno kolajno pa je ponovno osvojil Franček Gorazd Tiršek.
Mladi slovenski olimpijci in olimpijke so se razveselili 3 zlatih in 2 bronastih kolajn na Mladinskih olimpijskih igrah v norveškem Lillehammerju. Nastopalo je 20 športnikov in športnic v 7 disciplinah.
Poleg tega je leto 2016 zaznamovalo nekaj prelomnih dogodkov v olimpijski in slovenski športni zgodovini. Med njimi je bila zagotovo najbolj odmevna naznanitev zaključka športne kariere Tine Maze, ki je slovo od tekmovanja naznanila 20. oktobra v Soeldnu. Mednarodni olimpijski komite je kot olimpijski šport priznal cheerleading in tajski boks, OKS pa je za kampanjo Rio 2016 prejel nagrado SPORTO.
Na paralimpijskih igrah je za Slovenijo nastopilo 8 športnikov in športnic v 5 disciplinah, v domovino pa so se vrnili z eno zlato in eno srebrno kolajno. Zlata se je razveselila strelka Veselka Pevec, srebrno kolajno pa je ponovno osvojil Franček Gorazd Tiršek.
Mladi slovenski olimpijci in olimpijke so se razveselili 3 zlatih in 2 bronastih kolajn na Mladinskih olimpijskih igrah v norveškem Lillehammerju. Nastopalo je 20 športnikov in športnic v 7 disciplinah.
Poleg tega je leto 2016 zaznamovalo nekaj prelomnih dogodkov v olimpijski in slovenski športni zgodovini. Med njimi je bila zagotovo najbolj odmevna naznanitev zaključka športne kariere Tine Maze, ki je slovo od tekmovanja naznanila 20. oktobra v Soeldnu. Mednarodni olimpijski komite je kot olimpijski šport priznal cheerleading in tajski boks, OKS pa je za kampanjo Rio 2016 prejel nagrado SPORTO.
Leto 2015
Pred dvema letoma so mladi slovenski športniki in športnice na OFEM-u spisali zgodovino s skupaj 11 kolajnami. Leta 2015 je padel nov rekord. 60 športnikov in športnic je zastopalo slovenske barve na OFEM Tbilisi v Gruziji, razveselili pa so se skupno 16 kolajn. Od tega so osvojili 5 zlatih, 6 srebrnih in 5 bronastih kolajn, kar je največ v zgodovini slovenskih udeležb na zimskih in poletnih Festivalih.
Prestižno priznanje Športnik leta je prejel Peter Prevc, za Športnico leta je bila izbrana Tina Maze (četrtič v zadnjih petih letih in obenem tretje zaporedno leto), priznanje Športne ekipe leta pa je pripadlo odbojkarski reprezentanci Slovenije.
Leto 2014
Po več kot 23 letih in 5 mandatih se je s predsedniškega mesta OKS-ZŠZ upokojil dr. Janez Kocijančič. Naloge predsednika je prevzel Bogdan Gabrovec. Uradno je bila objavljena in predstavljena Strategija OKS-ZŠZ za obdobje 2014-2023.
Pozimi so se odvijale zimske olimpijske igre v Sochiju, kjer je nastopalo 66 slovenskih športnikov in športnic v 8 disciplinah. V Rusiji je slovenske barve zastopala največja delegacija, ki pa je domov prinesla največ olimpijskih kolajn v zgodovini samostojne Slovenije. Dve zlati je v smučanju osvojila Tina Maze (veleslalom in smuk), srebro je pripadlo Petru Prevcu (posamični smučarski skoki, mala skakalnica) in Žanu Koširju (bordanje na snegu, paralelni slalom), brona pa so se razveselili Vesna Fabjan (tek na smučeh, šprint), Teja Gregorin (biatlon, zasledovalna tekma), Peter Prevec (smučarski skoki, velika skakalnica) in Žanu Koširju (bordanje na snegu, paralelni veleslalom). Slovenija je imela predstavnika tudi na paralimpijskih igrah, ki so potekale po olimpijskih igrah.
Kolajne so na letnih mladinskih olimpijskih igrah osvajali tudi mladi olimpijci. 48 športnikov in športnic je nastopalo v 14 disciplinah, osvojili pa so 2 zlati, 2 srebrni in 3 bronasta odličja.
Leto 2013
Leto 2013 je prineslo številne uspehe mladih športnikov in športnic med 14. in 18. letom. Na poletnem OFEM-u v Utrechtu (Nizozemska) je slovenska reprezentanca osvojila 3 zlate in 8 bronastih kolajn – skupno 11, kar je bilo takrat največ v zgodovini slovenskih nastopov na poletnih OFEM-ih. Na zimskem OFEM-u so osvojili skupaj 10 kolajn – 3 zlate, 3 srebrne in 4 bronaste. V letu 2013 so tako mladi slovenski športniki in športnice zabeležili največje število OFEM kolajn v zgodovini tako v poletni, kot tudi zimski izvedbi Festivala.
Rekordov niso podirali le mladi slovenski športni upi. Tina Maze je zabeležila rekordno sezono.
Tega leta je bila sprejeta nova strategija OKS-ZŠZ za obdobje 2014-2023.
Leto 2012
Na poletnih olimpijskih igrah v Londonu je slovenske barve zastopalo 65 športnikov in športnic. Slovenska reprezentanca se je v domovino vrnila s 4 kolajnami, a 30. olimpijske igre so za Slovenijo prinesele nove prelomnice. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije smo imeli predstavnico v triatlonu, Matejo Šimic. Rajmond Debevec, ki je tekmoval v streljanju, pa je zabeležil nastop na 8. olimpijskih igrah. Kolajn so se razveselili Urška Žolnir (judo; zlata), Primož Kozmus (met kladiva; srebro), dvojica Iztok Čop in Luka Špik (veslanje; bron) ter Rajmond Debevec (streljanje; bron). Po olimpijskih igrah so se v Londonu odvijale tudi paralimpijske igre, kjer je nastopilo 22 športnikov in športnic. Srebrno kolajno je osvojil Franček Gorazd Tiršek (streljanje).
Mladi slovenski olimpijci so tekmovali na zimskih mladinskih Olimpijskih igrah v Innsbrucku. Nastopilo je 21 mladih slovenskih športnikov in športnic, v domovino pa so se vrnili s skupno 7 kolajnami. Razveselili so se enega zlatega, štirih srebrnih in dveh bronastih odličij.
Leto 2011
.png)
23. septembra je Olimpijski komite Slovenije praznoval 20. obletnico delovanja. Leta 2011 ni zaznamoval okrogli rojstni dan krovne športne organizacije v Sloveniji, temveč tudi prejem odlikovanja zlatega reda za zasluge Republike Slovenije in objava novega Nacionalnega programa športa 2011-2020. Kar se tiče športnega dogajanja, sta se odvila dva Olimpijska festivala evropske mladine – zimski v Libercu (Češka) in poletni v Trazbonu (Turčija). Na poletnem OFEM-u je mlada slovenska reprezentanca osvojila 3 zlate, 3 srebrne in 3 bronaste kolajne, na zimskem pa 1 zlato in 2 srebrni kolajni.
Leto 2010
Olimpijske igre v Vancouvru sta Slovenijo zaznamovali dve športni junakinji: Petra Majdič, ki je po hudem padcu in z zlomljenimi rebri Sloveniji pritekla bronasto odličje, za kar je prejela tudi Terry Foxovo nagrado (prejme jo športnik ali športnica, ki pooseblja pogum in odločnost v premagovanju ovir) in Tina Maze, ki je edina slovenska športnica z dvema kolajnama iz istih olimpijskih iger. Avgusta 2010 je Singapur gostil prve mladinske olimpijske igre, ki jih je MOK uvedel na pobudo predsednika Jacquesa Roggeja. Slovenski športniki so osvojili 4 odličja.
Na decembrski volilni seji skupščine je za predsednika ponovno izvoljen dr. Janez Kocijančič, ki je s tem nastopil 5. mandat.
Leto 2009
OKS-ZŠZ se je na podlagi predhodno prejetih dokumentov s področja dopinga ter v skladu s pričakovanji WADA in MOK reorganiziral in usmeril v intenzivnejši program boja proti dopingu v športu na vseh njegovih področjih. Leta 2009 je ustanovil Oddelek boja proti dopingu.
Leto 2008
Slovenija je s kar 5-imi osvojenimi olimpijskimi kolajnami v Pekingu zasedla tretje mesto med državami ob upoštevanju števila prebivalcev na osvojeno medaljo. Tudi paraolimpijska reprezentanca v Pekingu je bila najmočnejša. Štela je 30 športnikov, ki so osvojili 3 kolajne.OKS-ZŠZ je s projektom Slovensko olimpijsko mesto, ki je trajal med olimpijskimi igrami v Pekingu, prvič prenesel olimpijski utrip tudi v slovensko prestolnico.
Na pobudo WADA je OKS-ZŠZ sprejel Pravilnik v boju proti dopingu Nacionalne antidopinške komisije in Pravilnik proti dopingu OKS-ZŠZ. Dokumenta pomenita podlago za učinkovitejši bolj proti uživanju nedovoljenih sredstev v športu.
Leto 2007
OKS-ZŠZ je ustanovil Sklad za vrhunske športnike, ki je namenjen finančni podpori najboljšim športnikom. V letu 2007 so bili finančne spodbude deležni tudi medaljisti iz olimpijskih iger v Atenah.Na področju športa za vse je OKS-ZŠZ skupaj z MŠŠ razvil aplikacijo Spletni koledar športa za vse, ki vsem organizatorjem športno-rekreativnih prireditev in vodene vadbe omogoča brezplačno objavo tovrstnih podatkov na spletni strani portala.
Leto 2006
Olimpijske igre v Torinu za Slovenijo niso prinesle novih kolajn, pa vendar je bil nastop slovenske delegacije ocenjen kot uspešen. Smo pa Slovenci imeli priložnosti olimpijski ogenj videti v živo, saj je njegova pot tekla tudi po našem ozemlju.Z letom 2006 je OKS-ZŠZ začel s poslovanjem hčerinskega podjetja, OKS-Olimp, to je storitveno podjetje, ki po vsebini svojega poslovanja deluje predvsem na področju trženjskih aktivnosti. Podjetje je prevzelo vso marketinško dejavnost OKS-ZŠZ, med njegove vzporedne dejavnosti pa se uvrščajo tudi storitve s področja financ, logistike in usposabljanja. Na volilni seji skupščine je za predsednika ponovno izvoljen dr. Janez Kocijančič.
Leto 2005
Slovenija je bila prvič zastopana na Svetovnih igrah v nemškem Duisburgu.V Planici in Seči pri Portorožu OKS-ZŠZ v sodelovanju s Centrom za šolske in obšolske dejavnosti odpre dva nova Olimpijska centra.
Na področju vrhunskega športa je po dveh letih strokovnega in analitičnega dela ekspertne skupine OKS-ZŠZ izdelal predlog Pravil in kriterijev za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji.
Predsednik OKS-ZŠZ dr. Janez Kocijančič je bil na zasedanju 34. generalne skupščine EOK v Dublinu izvoljen v Izvršni odbor EOK.
Leto 2004
Slovenski športniki nas v Atenah razveselijo s štirimi novimi olimpijskimi odličji. Poleg kolajn v atletiki in veslanju, panogah, kjer smo Slovenci že osvajali odličja, sta razveselili tudi odličji v judu in jadranju, kar je pokazalo, da se slovenski vrhunski športni vrh širi. To nam je dalo veliko obetov za nadaljnji razvoj.S štirimi novimi odličji bero medalj v Atenah dopolnijo tudi paraolimpijci.
Izvršni odbor je na eni od svojih rednih sej sprejel nov Pravilnik nacionalne antidopinške komisije, ki je bil usklajen s kodeksom WADA.
Leto 2003
OKS-ZŠZ je na Bledu gostil mlade športnike, ki so sodelovali na Olimpijskem festivalu evropske mladine.Skupaj z Nogometno zvezo Slovenije pa je OKS-ZŠZ izvedel projekt Nogometna ulica v 3 večjih slovenskih mestih: Ljubljani, Kopru in Murski Soboti. V programu dnevne vadbe in na turnirjih je sodelovalo 330 otrok. Projekt je bil vključen v evropski projekt uličnega nogometa, ki je potekal pod okriljem Nemške športne zveze.
OKS-ZŠZ je začel postopek za uvedbo regijskih pisarn.
Leto 2002
Slovenski športniki so nas na 20. zimskih olimpijskih igrah razveselili z novim odličjem. Smučarski skakalci so v kategoriji ekipnih smučarskih skokov dosegli bronasto odličje.V Ljubljani je bil septembra organiziran kongres Evropskega združenja za fair play, na katerem je sodelovalo preko 90 uradnih udeležencev in ambasadorjev športa.
Na volilni seji skupščine je za predsednika ponovno izvoljen dr. Janez Kocijančič.
Leto 2001
OKS-ZŠZ je sredi oktobra praznoval 10. obletnico ustanovitve.Tega leta je OKS-ZŠZ skupaj z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport ustanovil Nacionalno antidoping komisijo, ki je prevzela boj proti uporabi prepovedanih substanc v športu. Za predsednika komisije je bil izvoljen Jožko Osredkar.
Junija 2001 je OKS-ZŠZ v Portorožu gostil generalne sekretarje vseh evropskih olimpijskih komitejev in vodij delegacij za Salt Lake City 2002. Kot takratni predsednik EOC je na seminarju sodeloval tudi predsednik MOK, Jaques Rogge.
Leto 2000
Nastop na olimpijskih igrah v avstralskem Sydneyu je prinesel največji uspeh slovenskega športa v samostojni Sloveniji. Slovenija je z dvema zlatima medaljama pozlatila svojo olimpijsko bero.Državni zbor RS je po dolgih letih nastajanja sprejel Nacionalni program športa, ki je upošteval bistvene pripombe športnih zvez, ki so bile posredovane prek OKS-ZŠZ.
Leto 1999
Sredi junija se je na 109. zasedanju MOK v Seulu, Slovenija skupaj z Italijo in Avstrijo predstavljala kot kandidatka za organizacijo 20. zimskih olimpijskih iger. Projekt Igre brez meja je dobil veliko pohval, a ne zadostne podpore. Organizacija 20. zimskih olimpijskih iger 2006 je bila zaupana italijanskemu Torinu.OKS-ZŠZ je v okviru prizadevanj za dober statusni položaj slovenskih športnikov začel z izvajanjem pomembnih projektov, kot so uvedba nadstandardnega zavarovanja vrhunskih športnikov, uvedba pravice do dodeljevanja licenc športnikov in športnih delavcev na področju vrhunskega športa ter uvedbo štipendiranja športnikov (že prvo leto je štipendije prejemalo 75 športnikov).
Slovenija je gostila zasedanje izvršnega komiteja Evropskih nevladnih športnih organizacij (ENGSO) v Ljubljani in zasedanje Mednarodnega sveta za arbitražo v športu (ICCAS) na Bledu.
Leto 1998
Celotno leto 1998 je zaznamovala 100. obletnica rojstva olimpionika Leona Štuklja, v čigar čast je OKS-ZŠZ skupaj s Slovensko olimpijsko akademijo na Bledu organiziral mednarodni simpozij z naslovom Šport – starost – zdravje. Pred začetkom simpozija je Slovenska olimpijska akademija ustanovila Klub slovenskih olimpijcev, katerega predsednik je postal Miro Cerar. Ob praznovanju je bila izdana tudi publikacija o Leonu Štuklju 100 let – 100 slik.Slovesnosti ob praznovanju 100-letnice Leona Štuklja se je udeležil tudi predsednik MOK-a Juan Antonio Samaranch.
Leto 1997
OKS-ZŠZ je leta 1997 sprejel Pravilnik o priznanjih in nagradah, na podlagi katerega je začel športnikom, trenerjem, športnim delavcem in drugim zaslužnim za razvoj slovenskega športa, podeljevati priznanja in nagrade.Slovenija je imenovala ambasadorja in ambasadorko za šport, telovadca Mira Cerarja in rokometašico Simono Šturm, za njunega namestnika pa je imenoval Stanislava Pintarja. Ambasadorji športov iz Evrope so se prvič srečali decembra v Strasbourgu.
S svojim obiskom nas je v času Zlate lisice že drugič od osamosvojitve počasti predsednik MOK, Juan Antonio Samaranch. Ob tej priložnosti je iz rok takratnega predsednika Republike Slovenije, Milana Kučana, prejel zlati častni znak svobode, visoko državno odlikovanje.
Leto 1996
Leto 1996 je svet in z njim tudi Slovenija praznovala 100. obletnico prvih olimpijskih iger moderne dobe, hkrati pa je OKS-ZŠZ zaznamoval tudi petletnico lastne ustanovitve.S ciljem ohranjanja in dvigovanja olimpijske ideje na slovenskih tleh je OKS-ZŠZ začel izvajati številne projekte in prireditve, ki so namenjene širjenju olimpijske miselnosti ter skrbijo za pestrost in prijetno druženje športnih navdušencev.
Slovenski olimpijci pridno polnijo bero olimpijskih odličji - iz Atlante se vračajo z dvema odličjema, paraolimpijci pa kar s petimi. Med otvoritveno slovesnostjo v Atlanti je svet s svojim »mimohodom« navdušil takrat najstarejši še živeči olimpionik, Leon Štukelj.
Leto 1995
Leta 1995 je OKS-ZŠZ ustanovil Slovensko olimpijsko akademijo, katere predsednik je postal Miro Cerar. Istega leta je bil ustanovljen tudi odbor športa na lokalni ravni, ki poleg odbora športa za vse in odbora za vrhunski šport predstavlja enega temeljnih stebrov krovne športne organizacije.Poleg novih konceptov organiziranosti OKS-ZŠZ pa je leto 1995 pomembno tudi zaradi novih virov financiranja slovenskega športa. Konec tega leta je OKS-ZŠZ ustanovil Športno loterijo, d. d., ki je pomenila nov korak pri pridobivanju finančnih sredstev za šport, saj se del koncesijskih dajatev iz iger na srečo športnim organizacijam razdeli preko Fundacije za financiranje športnih organizacij.
Leto 1994
Pred ustanovitvijo krovne športne organizacije kot jo poznamo danes sta v Sloveniji delovala Olimpijski komite Slovenije (ustanovljen 15.10.1991) in Športna zveza Slovenije, katere naloge so bile usmerjene v razvoj športa in dejavnosti povezane s športom.Zaradi boljše organiziranosti, možnosti boljšega trženja, enotnega predstavljanja ter nastopanja doma in v svetu ter racionalizacije delovanja sta se v skladu z odločitvijo članic Olimpijskega komiteja Slovenije in Športne zveze Slovenije obe organizaciji združili v Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ).
Predsednik nove organizacije je postal prvi predsednik OKS, dr. Janez Kocijančič.
Leto 1993
14. junija je bil OKS sprejet v Mednarodni komite sredozemskih iger (ICMG), kar je slovenskim športnikom dalo pravico nastopanja na Sredozemskih igrah. V francoski regiji Languedoc-Roussilon v drugi polovici junija je nastopilo 159 športnikov in športnic, ki so za Slovenijo osvojili kar 20 odličij.Slovenijo je prvič od osamosvojitve obiskal predsednik mednarodne olimpijske organizacije, Juan Antonio Samaranch.
Leta 1993 je SKB banka prevzela glavno sponzorstvo slovenskih olimpijskih reprezentanc.
Leto 1992
Mednarodni olimpijski komite (MOK) je samostojnost slovenskega olimpijskega športa priznal 5. februarja 1992, ko je OKS sprejel kot polnopravnega člana MOK-a. Istega leta pa je OKS postal tudi polnopravni član Združenja evropskih nacionalnih olimpijskih komitejev (EOK).Slovenski športniki so se olimpijskih iger pod slovensko zastavo prvič udeležili že februarja na 16. zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji in nato še na 25. poletnih olimpijskih igrah v španski Barceloni, kjer so osvojili prva olimpijska odličja v samostojni državi. Istega leta pa so bile podpisane tudi prve pokroviteljske pogodbe.
Leto 1991
15. oktober 1991 pomeni rojstni dan Olimpijskega komiteja Slovenije. Na ta dan je bila v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani slavnostno podpisana Slovenska olimpijska listina. Poleg Leona Štuklja in Mira Cerarja so podpisu prisostvovali delegati 29-ih strokovnih zvez olimpijskih panog in 5-ih strokovnih zvez panog, ki jih priznava MOK. Za prvega predsednika je bil izvoljen dr. Janez Kocijančič.
