Olimpijski športi

Kot kraljica športov je bila atletika del olimpijskega programa že v času antičnih olimpijskih iger, sestavni del modernih olimpijskih iger pa je atletika od leta 1896. Atletinje so prvič na olimpijskih igrah nastopile leta 1928 v Amsterdamu. Na olimpijskih igrah v Parizu 2024 je bilo na sporedu 23 moških, 23 ženskih in dve mešani disciplini.

Badminton velja za najhitrejši šport z loparji, saj hitrost žogice dosega tudi do 260 km/h. Zato so hitrost, spretnost, gibčnost, hitri refleksi, pa tudi vzdržljivost bistvene lastnosti športnikov, ki lahko na tekmo pretečejo tudi več kot 6 kilometrov. Začetki sodobnega badmintona segajo v 19. stoletje, razvil se je iz antičnih iger »battledore« in »shuttelcock«. Na olimpijskih igrah je debitiral v Munchu leta 1972 kot demonstracijski šport, del rednega programa pa je od olimpijskih iger v Barceloni leta 1992.

Prva kolesa so bila kot prevozna sredstva razvita v 19. stoletju, leta 1885 pa se pojavijo prva kolesa, podobna današnjim – z verigo in prestavami. S tem tehnološkim napredkom se začne kolesarstvo razvijati kot šport. Na modernih olimpijskih igrah je cestno kolesarstvo debitiralo na igrah leta 1896, nato pa ni bilo na sporedu olimpijskih igrah leta 1900, 1904 in 1908. Del rednega olimpijskega programa je od leta 1912. Prva ženska cestna dirka je potekala na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1984.

V Kaliforniji se je v sedemdesetih letih 20. stoletja z razvojem kolesa, prilagojenega terenu, razvilo gorsko kolesarstvo. Gorsko kolo se od cestnega razlikuje v številnih pogledih: debelejših gumah, diskastih zavorah, prilagojenem vzmetenju itd. Gorsko kolesarstvo je del olimpijskega programa od olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996.

Stezno kolesarstvo je del olimpijskega programa od samega začetka olimpijskih iger moderne dobe (izjema so bile le igre v Stockholmu leta 1912). Discipline, v katerih nastopajo športnice in športniki, so enake od olimpijskih iger v Barceloni leta 1992: sprint, kronometer, tandem in ekipno zasledovanje. Ženske so na olimpijskih igrah v steznem kolesarstvu prvič nastopile leta 1988 v Seulu.

Kolesarstvo BMX (skrajšano ime za kolesarski motokros / bicycle motocross) se je začelo razvijati okoli leta 1970 v Kaliforniji. Sčasoma so se razvila tudi prilagojena kolesa, ki so običajno nižja od klasičnih koles, in z debelejšimi gumami, ki so predvsem dobri blažilci ob trdih pristankih. BMX dirka je na olimpijskih igrah debitiral v Pekingu leta 2008, medtem ko je BMX park (kolesarski motokros prostega sloga) del olimpijskega programa postal v Tokiu leta 2020.

Kot športna aktivnost se je alpsko smučanje začelo uveljavljati v poznem 19. stoletju. Prva nevojaška smučarska tekmovanja so bila zabeležena leta 1840 na Norveškem. Moško in žensko alpsko smučanje se je na olimpijskih igrah prvič pojavilo leta 1936 v Garmisch-Partenkirchnu v Nemčiji. Sprva je bila na programu kombinacija smuka in slaloma, kasneje sta se disciplini ločili. Veleslalom je bil na olimpijskih igrah prvič na sporedu leta 1952, superveleslalom pa leta 1988. Vse štiri discipline poleg kombinacije sestavljajo današnji program olimpijskih iger.

Biatlon združuje tek na smučeh in streljanje s puško. Od tekmovalca zahteva moč in hitrost ter izjemno koncentracijo v težkih razmerah. Njegove zgodovinske korenine segajo v prazgodovino, ko je človek za lov uporabljal smuči in lok. Moderni biatlon se je pričel okoli leta 1776, ko sta se na meji med Norveško in Švedsko pomerili vojaški patrulji obeh držav. Na olimpijskih igrah je bil prvič predstavljen leta 1960 v Squaw Valleyju. Ženske so prvič nastopile na igrah leta 1992 v Albertvillu.

Bob se je razvil iz prevoznega sredstva, ki so ga za premikanje uporabljali ameriški drvarji. Kot olimpijska panoga se je predstavil leta 1924 v Chamonixu. V stoletni zgodovini panoge, kakršno poznamo danes, bob le enkrat ni bil del olimpijskega programa, in sider leta 1960 v Squaw Valleyju. Od leta 1932 se moški del programa ni spreminjal – tekmuje se v dvo- in štirisedežnem bobu. Ženske dvojice so na olimpijskih igrah prvič nastopile leta 2002 v Salt Lake Cityju, v ženskem monobobu pa leta 2022 v Pekingu.

Curling je moštveni šport podoben balinanju, ki ga igrata dve ekipi na ledu s težkimi nabrušenimi granitnimi kamni, ki tehtajo 19,96 kg. Curling je postal olimpijski šport leta 1924 na zimskih olimpijskih igrah v Chamonixu. Z izjemo iger v Garmish-Partenkirchnu, ko je bi na igrah predstavljen kot demonstracijski šport, do olimpijskih iger v Naganu (1988) ni bil del olimpijskega programa, od takrat dalje pa je v olimpijskem programu stalnica.

Deskanje na snegu se je razvilo v ZDA v 60. letih prejšnjega stoletja, v zgodnjih 70. letih pa je bila v zvezni državi Utah izdelana prva profesionalna deska. Športna panoga združuje elemente deskanja na vodi, rolkanja in smučanja. Olimpijski debi je panoga doživela leta 1998 v Naganu, danes pa je redni del programa olimpijskih iger. Olimpijske discipline deskanja na snegu so paralelni veleslalom, kros in snežni kanal.

Hitrostno drsanje prvotno ni bila športna aktivnost, temveč način komunikacije in hitrejšega potovanja čez zamrznjena jezera. Kot olimpijski šport se je uveljavilo leta 1924 v Chamonixu. Do olimpijskih iger v ameriškem Squaw Valleyju so v panogi tekmovali le moški, od leta 1960 pa tekmujejo tudi ženske. Žensko hitrostno drsanje je bilo pred letom 1960 na igre uvrščeno kot demonstracijski šport v Garmisch Partenkirchnu. Od olimpijskih iger leta 2006 v Torinu moški in ženske tekmujejo tudi v skupinski zasledovalni tekmi, skupinski štart pa je na sporedu iger od leta 2018, ko so bile igre v Pjongčangu.