Skozi različne aktivnosti pod krovnim imenom Jeklena volja skupaj z ambasadorko Petro Majdič že leta navdihujemo ljudi po vsej Sloveniji, da odkrijejo svojo jekleno voljo. Ta volja se danes kaže tudi skozi edinstvene jeklene poligone za vadbo na prostem, s katerimi v lokalnih skupnostih spodbujamo gibanje, zdrav življenjski slog in moč duha.
V sodelovanju s Skupino SIJ - Slovensko industrijo jekla in ob podpori lokalnih skupnosti, smo po vsej Sloveniji postavili 26 jeklenih poligonov. Poligoni za vadbo na prostem so plod lastne izdelave Skupine SIJ. Izdelani so iz jekla, najširše uporabljanega materiala na svetu.
Začetek projekta sega v leto 2014, ko so se v Skupini SIJ odločili, da želijo lokalnim skupnostim po Sloveniji omogočiti brezplačno rekreacijo na prostem. Obenem so si v Skupini SIJ prizadevali javnosti predstaviti uporabo jekla, ki je najširše uporabljan material na svetu.
Za zasnovo in izdelavo jeklenega poligona so poskrbeli jeseniški jeklarji iz Skupine SIJ pod vodstvom inženirja strojništva Marjana Bizalja iz družbe SIJ Acroni in tako jeseni leta 2014 pripravili kovinsko konstrukcijo prvega jeklenega poligona. Ta je bila po zaključku gradbenih del junija 2015 postavljena v Športnem parku Ravne na Koroškem. Sledila sta poligona na Prevaljah in na Jesenicah. Poligone so vsa ta leta neprekinjeno postavljali še po drugih slovenskih krajih, sedaj jih stoji že 26.
Jekleno konstrukcijo odlikujeta trdnost in odpornost, kar je pogoj za poligon, ki stoji na prostem. Prav jeklo je idealen material, saj dobro prenaša spremenljive vremenske razmere, uporabnikom pa s svojo trdnostjo daje občutek, da lahko na njem preizkušajo svoje telo in jekleno voljo.
Za vsak poligon je potrebnih približno 90 ur dela, ki vključuje obdelavo na strojih, varilska dela, brušenje in poliranje. Za izdelavo vsakega poligona se porabi:
Jeklena konstrukcija se z vijaki pritrdi na betonsko ploščo ali betonske točkovne temelje. Za podlago se lahko uporabljajo različni materiali, ki ustrezajo predpisom za izdelavo jeklenih poligonov za vadbo na prostem: elastična podlaga Gumaflor in njej podobni materiali, prodec ali leseni sekanci.
Model jeklenega poligona
Jeklo je vsesplošno uporaben material na vseh področjih človekovega življenja, tudi v športu in športni infrastrukturi.
Brez jekla si ne moremo zamisliti športa, kot ga poznamo danes.
Primeri uporabe jekla v športni opremi:
Jeklo ima pomembno vlogo tudi v medicini, medicinskih instrumentih in opremi, ki jo športniki nujno potrebujejo v primeru poškodbe in v času rehabilitacije. Športniki veliko pozornosti posvečajo tudi prehrani, kjer prav tako ne gre brez jekla, saj ga najdemo v praktično vsakem gospodinjskem aparatu in v opremi za proizvodnjo hrane.
Polovica jekla, ki ga proizvedemo na svetu, gre v zgradbe in infrastrukturo. Brez jekla se ne zgradi noben stadion, športna dvorana, smučarska žičnica, dirkališče itd. Poleg tega, da se uporablja kot material pri gradnji in objektom daje potrebno trdnost, je iz jekla narejena tudi gradbena mehanizacija.
Športniki tudi veliko potujejo, pri tem pa uporabljajo prometno infrastrukturo: iz jekla so izdelani vlaki, tračnice, letalske turbine in ladje. Tudi avtomobilom ne rečemo kar tako jekleni konjički.
Za izgradnjo velike 120-metrske skakalnice za smučarske skoke v povprečju potrebujejo okrog tisoč ton, za dirkališče formule ena 8.500 ton, za velik nogometni stadion pa okrog 50 tisoč ton jekla.
Za olimpijske igre 2020 v Tokiu so po ocenah porabili tri milijone ton jekla. Samo streha nacionalnega stadiona, ki je ena od 41 lokacij iger, je narejena iz kar 19 tisoč ton jekla.
Skupina SIJ in Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez so ob podpori lokalnih skupnosti v občinah širom Slovenije občanom v uporabo predali 26 SIJ zunanjih športnih poligonov.
“Upamo, da bodo poligoni privabili veliko novih aktivnih uporabnikov za rekreacijo, da bodo krepili svojo jekleno voljo, predvsem pa nekaj naredili za svoje zdravje,« sporočajo v Skupini SIJ in dodajajo: »Vadba na poligonu bo marsikomu v izziv, da bo na njem preizkušal svoje zmogljivosti. Pot do doseženega cilja ni nikoli lahka, za vsak uspeh, za doseganje svojega maksimuma na kateremkoli področju – športnem, izobraževalnem, kulturnem ali poslovnem – je potrebna jeklena volja. Jeklena volja je že od nekdaj v značaju Skupine SIJ – Slovenske industrije jekla, s postavitvami poligonov za vadbo na prostem pa želimo jekleno voljo prebujati tudi v lokalnih skupnostih po vsej Sloveniji.«
Poligon se nahaja na lokaciji:
Športni park Pristava
Pristava 4, 2393 Črna na Koroškem
Sij poligon Črna na Koroškem
Aleš Gorza
Aleš Gorza (letnik 1980) iz Črne na Koroškem je smučarske strmine začel osvajati že kot štiriletnik, se vmes preizkusil v nogometu, a kmalu ugotovil, da je smučanje njegova prava strast.
V svetovnem pokalu je prvič nastopil v Kranjski Gori (2001). Za Slovenijo je dvakrat nastopil na zimskih olimpijskih igrah, prvič v Torinu leta 2006, kjer je svoj najvidnejši rezultat s 15. mestom dosegel v alpski kombinaciji, in štiri leta pozneje v Vancouvru, kjer je v veleslalomu osvojil deseto, v superveleslalomu pa enajsto mesto. V dolgi in uspešni karieri je svoje najboljše rezultate v svetovnem pokalu dosegel leta 2008, ko je bil dvakrat tretji v superveleslalomu (Whistler in Bormio). Njegov najboljši rezultat s svetovnih prvenstev je četrto mesto v veleslalomu iz St. Moritza (2003).
Smučanju in športu ostaja zvest tudi po končani karieri vrhunskega tekmovalca (2012) kot športni strokovnjak in trener ter ljubitelj aktivnega preživljanja prostega časa.
Poligon se nahaja na lokaciji:
Ljubljanska cesta 40A, 1290 Grosuplje
Miroslav Cerar (roj. 1939) je bil v obdobju 1945–1991 najuspešnejši slovenski in jugoslovanski športnik ter kar dvakratni olimpijski, štirikratni svetovni in desetkratni evropski prvak.
Z izjemnim talentom je od naslova pionirskega prvaka mesta Ljubljane dalje osvajal vrhunske dosežke v gimnastiki in bil nepremagljiv med člani, vse odkar je osvojil naslov državnega prvaka SFRJ leta 1955. Lovoriko je uspešno branil do konca svoje športne kariere leta 1970 in jo osvojil kar šestnajstkrat.
Udeleženec treh olimpijskih iger (1960, 1964 in 1968) je osvojil tri medalje: dve zlati za paradno disciplino konj z ročaji (1964, 1968) ter bronasto (1964) za drog. Na svetovnih prvenstvih je osvojil šest medalj, na evropskih prvenstvih pa kar 21. Na konju z ročaji je prevladoval skoraj 12 let.
Je prejemnik številnih visokih priznanj: najvišjega priznanja Mednarodnega olimpijskega komiteja olimpijski red (L’Ordre Olympique, 1985) ter državnega odlikovanja Republike Slovenije zlati red za zasluge (2009). Od leta 1999 je uvrščen v Mednarodni hram slavnih telovadk in telovadcev v Oklahoma Cityju (ZDA), od leta 2011 pa tudi v Hram slavnih slovenskih športnikov.
Ambasadorji jeklenih poligonov: Miroslav Cerar
Evropski teden športa in gibanje na Jeklenem poligonu v Grosuplju
Poligon se nahaja na lokaciji:
Ledarska 4, 4270 Jesenice
Alpska smučarka je na svojih prvih olimpijskih igrah v Lillehammerju 1994 kot 17-letno dekle zasedla tretje mesto v kombinaciji. Domov se je vrnila kot polnoletna smučarska princesa s prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo.
V svoji bogati karieri vsestranske alpske smučarke je nastopila še na olimpijskih igrah v Naganu leta 1998 in Salt Lake Cityju leta 2002. S svojimi izjemni uspehi je tvorila generacijo »vražjih Slovenk«, ki je ključno zaznamovala zgodovino slovenskega alpskega smučanja. V smučarski karieri je kot članica SK Jesenice osvojila številne medalje in priznanja, med najodmevnejše pa sodita olimpijski bron in zmaga v superveleslalomu na tekmi za svetovni pokal v Cortini d’Ampezzo 1994. Leta 2019 je bila sprejeta v Hram slovenskih športnih junakov kot ena najboljših slovenskih športnic vseh časov.
Poligon se nahaja na lokaciji:
Cesta Cirila Tavčarja 21, 4270 Jesenice
Z bogato bero nastopov na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih Maruša Ferk (letnik 1988), doma z Blejske Dobrave, je članica domačega smučarskega kluba DTV Partizan. V svetovnem pokalu je debitirala 21. januarja 2007 v Cortini d’Ampezzo na veleslalomski tekmi in se z visoko štartno številko z 18. mestom prvič uvrstila med dobitnice točk. Pred tem je kar štirikrat zmagala in devetkrat stopila na stopničke v evropskem pokalu. V sezoni 2006/2007 je bila v skupnem seštevku EP druga, v kombinaciji prva, v slalomu pa tretja. V sezoni 2008/2009 je naredila preboj v članski kategoriji, začela je redno osvajati točke na slalomskih tekmah svetovnega pokala in s tretjim mestom osvojila prve stopničke na tekmi v slalomu v Garmisch-Partenkirchnu.
Doslej je nastopila na petih svetovnih članskih prvenstvih: Are 2007, Val d’Isere 2009, Garmisch-Partenkirchen 2011, Sankt Moritz 2017, Are 2019. Najboljši rezultat – osmo mesto v kombinaciji – je dosegla v Sankt Moritzu leta 2017. Leta 2010 je prvič nastopila na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru, odtlej je barve Slovenije zastopala še na OI v Sočiju 2014 in Pjongčangu 2018. Marušin najboljši olimpijski rezultat doslej je deseto mesto v kombinaciji (Soči 2014).
Poligon se nahaja na lokaciji:
Športni park Virtus, Radomeljska cesta 19, Kamnik
Andraž (1972) je s svojim pogumom in dosežki postal vzor vrhunskega športnika in navdih mlajšim generacijam kanuistov in kajakašev. Kot kanuist na divjih vodah je svoje življenje posvetil zahtevni disciplini, kjer sta za uspeh ključni popolna usklajenost z naravo in neomajna osredotočenost in jeklena volja. Vrhunec svoje športne poti je dosegel na poletnih olimpijskih igrah v Atlanti (1996), kjer je osvojil srebrno kolajno v slalomu na divjih vodah. To ni bil zgolj osebni uspeh – bil je mejnik za slovenski šport.
Njegova medalja je bila prva olimpijska kolajna za samostojno Slovenijo v kajaku in kanuju, kar ga je uvrstilo med športne legende. Zaradi tega izjemnega dosežka je bil istega leta izbran za slovenskega športnika leta, leta 2025 pa je bil zaradi izjemnih dosežkov, nespornega vpliva na razvoj slovenskega športa in nepozabnega olimpijskega trenutka slovesno sprejet v Hram slovenskih športnih junakov – priznanje, ki ga prejemajo le največji med največjimi.
Andraž Vehovar ostaja simbol odločnosti, srčnosti in ljubezni do športa – človek, ki je dokazal, da je mogoče tudi na nemirnih vodah najti svojo pot do zvezd.
Poligon se nahaja na lokaciji:
Špela Ponomarenko Janič (2. oktobra 1981) je najuspešnejša slovenska kajakašica na mirnih vodah vseh časov. S športom se je začela ukvarjati pri 12 letih v Kajak kanu klubu Žusterna. Najmanj 15 let je sodila v širši svetovni vrh, nastopila je na štirih olimpijskih igrah, osvajala medalje na svetovnih in evropskih prvenstvih, zmagovala na tekmovanjih svetovnega pokala. Večkrat je bila proglašena za športnico Kopra in športnico Primorske. Najboljši olimpijski rezultat je, četrto mesto, ki ga je dosegla 2016 na poletnih olimpijskih igrah (POI) v Riu de Janeiru. Leta 2008 je bila tudi nosilka slovenske zastave na otvoritvi POI v Pekingu.
»Šport je zame način življenja v katerem zelo uživam. Živim svoje sanje in počutim se privilegirano, da ob tem dosegam tudi vrhunske rezultate. V športu ni pomemben le rezultat, ampak pot, ki jo narediš, da pride do rezultata.«
Poligon se nahaja na lokaciji:
na parkirišču pod Šmarjetno goro (izhodišče za vzpon po asfaltirani cesti iz Stražišča)
Kranjski kolesar (letnik 1994), doma iz Podblice pod Jelovico, je kariero začel v domačem klubu Sava. Prve odmevne rezultate je dosegal že kot mladenič, saj je leta 2012 na mladinskem svetovnem prvenstvu v Valkenburgu po srebrni kolajni v vožnji na čas osvojil še naslov prvaka na cestni dirki. Leto pozneje si je na svetovnem prvenstvu v Firencah priboril zmago na cestni dirki in še pred izpolnjenim 19. letom postal svetovni prvak v kategoriji do 23 let. Kolesarsko javnost je že takrat navdušil s prefinjenim občutkom, bistrostjo in izjemno aerodinamiko. Njegova vožnja odraža tudi njegovo drugo ljubezen – fiziko.
Matej že desetletje niza uspehe doma in po svetu. Je eden redkih kolesarjev v vsej zgodovini tega športa z etapnimi zmagami na vseh treh dirkah Grand Toura – Tour de France (2021), Giro d’Italia (2018) in Vuelta (2017). Leta 2018 je bil tudi skupni zmagovalec dirke po Beneluksu in dirke po Nemčiji. Osvojil je dva naslova državnega prvaka v cestni dirki, prvega leta 2018, drugega leta 2021, oba kot član profesionalne ekipe Bahraina.
Matej Mohorič je leta 2014 prejel Bloudkovo plaketo za pomemben mednarodni športni dosežek.
Poligon se nahaja na lokaciji:
Cesta krških žrtev 130, 8270 Krško
Metalec kladiva (letnik 1979) in doslej edini slovenski atlet z zlato olimpijsko medaljo (Peking 2008) in naslovom svetovnega prvaka (Berlin 2009).
Mladost je preživljal v Presladolu pri Brestanici, kjer je bil od malega predan športu. V osnovni šoli je ves prosti čas zapolnil z žogo. Z atletiko se je srečal šele v srednji šoli, sprva zaradi lahke konstitucije kot skakalec v višino. Vseeno se je preizkusil v metu kladiva, kjer je prišel do izraza njegov izjemen občutek za orodje. Že po pol leta je kot mlajši mladinec prvič postal državni prvak (1995) in z izjemnim talentom tako postal »kladivaš«.
V bogati karieri je nizal državne rekorde in žel mednarodne uspehe na največjih tekmah (SP Pariz 2003 – 5. mesto; OI Atene 2004 – 6. mesto; SP Osaka 2007 – 2. mesto; SP Daegu 2011 – 3. mesto; OI London 2012 – 2. mesto) ter prejel mnoga priznanja (športnik leta, red za zasluge, naj atlet, Bloudkova nagrada in plaketa).
Poligon se nahaja na lokaciji:
Vodovodna cesta 25, 1000 Ljubljana
Petra Majdič velja za našo najuspešnejšo smučarsko tekačico vseh časov. Kraljica klasične tehnike je osvojila prvo tekaško medaljo na olimpijskih igrah, prvo zmago v svetovnem pokalu, mali kristalni globus v šprintu ter prvo medaljo na svetovnem prvenstvu. Na tekmah svetovnega pokala je osvojila kar 24 zmag, od tega 20 v šprintu.
Udeleženka treh olimpijski iger (2002, 2006 in 2010) se je z epsko osvojeno bronasto medaljo v Vancouvru zapisala v srca mnogih. V Kanado je pripotovala kot favoritinja, a je le nekaj minut pred kvalifikacijami na ogrevalnem teku padla in se hudo poškodovala. Z izjemno odločnostjo in jekleno voljo se je podala nazaj na progo in si pritekla olimpijski bron.
Je prejemnica medalje za zasluge Republike Slovenije (2009), trikratna športnica leta (2006, 2007 in 2009) ter Slovenka leta (2010). Leta 2007 je prejela Bloudkovo nagrado, najvišje državno priznanje na področju športa. Njen izjemen dosežek so počastili tudi Kanadčani, ki so ji za junaški nastop na olimpijskih igrah v Vancouvru podelili najvišjo kanadsko humanitarno priznanje fundacije Terryja Foxa.
Poligon se nahaja na lokaciji:
Mladinska ulica 29, Maribor (ob pomožnem nogometnem igrišču v Ljudskem vrtu)
Slovenski smučarski krosist, rojen leta 1987 v Mariboru, je znan po svojih izjemnih dosežkih v tej ekstremni obliki alpskega smučanja. Na zahtevnih progah, kjer se je hkrati boril z več tekmovalci, mu je vrtljiva vratca, skoke in valove uspelo premagovati tudi s prepričanjem, da je vse mogoče.
V svoji profesionalni športni karieri je nanizal številne vrhunske rezultate. Njegov vzpon se je začel v sezoni 2011/12, ko je dosegel prvo zmago za svetovni pokal v smučarskem krosu, kasneje nanizal še dve in v tej sezoni osvojil mali kristalni globus. Skupno se je v svetovnem pokalu kar 16-krat uvrstil na oder za zmagovalce. Na svetovnem prvenstvu v Kreischbergu leta 2015 je v osupljivem zaključnem delu odločilne vožnje premagal vso konkurenco in s tem Sloveniji zagotovil prvo medaljo s svetovnih prvenstev v smučanju v prostem slogu. Slovenijo je zastopal tudi na treh olimpijskih igrah (2010, 2014 in 2018) in leta 2014 v Sočiju dosegel svojo najvišjo olimpijsko uvrstitev – odlično 6. mesto.
Enemu najbolj prepoznavnih slovenskih smučarskih krosistov pa priljubljenosti niso prinesli le njegovi športni dosežki, ampak tudi legendarni brki, duhovitost in neomajna volja. Pa naj gre za šport ali slalomiranje v kuhinji.
Poligon se nahaja na lokaciji:
Žiga Zagoranski (2003) iz Miklavža na Dravskem polju je veliki up slovenskega taekwondoja in kickboksa. Z izjemnimi dosežki v mladinskih kategorijah na svoj talent opozarja že nekaj let. Član Športnega centra Barada je strastno predan borilnim veščinam. Z izjemno hitrostjo, treningom in pronicljivim občutkom za gibanje je osvojil več naslovov državnega prvaka tako v taekwondoju kot kickboksu.
Leta 2017 je pri komaj 14 letih zmagal na odprtem prvenstvu na Nizozemskem, kar tri zaporedne zmage v kickboksu pa je med letoma 2015 in 2017 nanizal na mednarodnem turnirju Slovenije v Zagorju ob Savi v kategoriji »light contact«. Na mladinskem svetovnem prvenstvu v taekwondoju je leta 2019 osvojil bron med posamezniki in srebro na moštveni tekmi. Istega leta je postal še evropski podprvak v kickboksu, na evropskem prvenstvu v taekwondoju pa osvojil kar dve zlati medalji.
Z izjemnimi dosežki je zaznamoval domači kraj ter med sovrstniki in mlajšimi rodovi dvignil priljubljenost borilnih veščin na višjo raven.
Otvoritev SIJ poligona v Miklavžu na Dravskem polju
Poligon se nahaja na lokaciji:
ob kolesarski stezi Gornji Dolič - Velenje v Mislinji
Velenjčanka (1989) je s svojo vztrajnostjo in predanostjo športu navdih za mnoge mlade športnike in športnice. V svetovnem pokalu ima eno zmago v paralelnem veleslalomu (Cortina d’Ampezzo 2022) ter srebrno medaljo z ekipne tekme v paralelnem slalomu (Winterberg 2024).
Njeni predanost in vztrajnost izkazuje tudi dejstvo, da je nastopila kar na štirih zimskih olimpijskih igrah, vedno v disciplini paralelni veleslalom: v Vancouvru (2010) je zasedla 27. mesto, v Sočiju (2014) je bila 24., v Pjongčangu (2018) je dosegla 15. mesto. Njen največji športni uspeh pa je bronasta medalja na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu (2022), ko je v paralelnem veleslalomu osvojila svojo prvo olimpijsko kolajno in hkrati prvo uvrstitev na zmagovalni oder v karieri. Marca 2020 se je zaradi izgorelosti odločila za začasno prekinitev športne poti in se posvetila družini, a že decembra 2021 se je vrnila v svetovni pokal in dokazala, da na snežni deski še zdaleč ni rekla zadnje.
Glorijina športna pot je zgodba o vztrajnosti, strasti in predanosti, ki bo za vedno ostala zapisana v zgodovini slovenskega deskanja na snegu kot dokaz, da je s trdim delom mogoče premagati vse ovire in dosegati vrhunske rezultate.
Poligon se nahaja na lokaciji:
Ob Mozirskem sejmišču, 3330 Mozirje
Šprinterka Maja Mihalinec Zidar (letnik 1989) je od malih nog ponosna krajanka Mozirja. Od nekdaj jo ženejo neizmerna strast do teka, nepopustljivost in neomajna volja, kar jo je popeljalo do največjih atletskih odrov sveta.
Lastnica vrste vrhunskih rezultatov na 60, 100 in 200 metrov se ponaša s številnimi uspehi: udeležila se je več evropskih in svetovnih prvenstev ter olimpijskih iger v Riu 2016 in Tokiu 2020, postala atletinja Slovenije leta 2015 in 2019 ter tekla v finalu evropskih dvoranskih prvenstev 2019 in 2021.
Za seboj ima uspešen študij v ZDA in je prava ambasadorka načel olimpizma, ki povezujejo vrednote telesa, duha in jeklene volje. S svojo celovito osebnostjo je pripomogla k dvigu prepoznavnosti Mozirja.
Poligon se nahaja na lokaciji:
Mojsterska ulica, 3000 Murska Sobota
Rojen v Murski Soboti (letnik 1972) in večkratni udeleženec poletnih olimpijskih iger je svoj uspeh kariere dosegel z zmago na evropskem prvenstvu s puško šibrenico v Leobersdorfu 2018 v Avstriji.
Po operaciji križnih vezi in izpuščeni sezoni 2017 se je z jekleno voljo in trdim delom zavihtel na evropski vrh med strelci. Udeleženec poletnih olimpijskih iger v Londonu 2012 (7. mesto) in Riu 2016 (22. mesto) vseskozi premika mejnike v slovenskem trapu. Poleg osvojenega naslova evropskega prvaka je na evropskih prvenstvih osvojil še tri bronaste kolajne: dve v posamični konkurenci (Beograd 2011, Pragersko 2015) in ekipno (Osijek 2009). Bil je nepremagljiv na sredozemskih igrah (Pescara 2009) ter je večkratni državni in pokalni prvak Slovenije.
Svojo ljubezen do športa deli v krogu družine: poleg njegove sestre Jasmine, barve slovenske reprezentance v mladinski kategoriji zastopa tudi že njegov sin Rene.
Ambasadorji jeklenih poligonov: Boštjan Maček
Poligon se nahaja na lokaciji:
Na jasi ob gozdnem parku Panovec
Jureta Franka (letnik 1962) je za smučanje navdušil oče Matija. Solkanec, dolgoletni član Smučarskega kluba Gorica, pri katerem je naredil prve zavoje na snegu, se je kasneje zaradi boljših pogojev preselil k ljubljanski Olimpiji. Jure Franko je mnogokratni primorski športnik leta, svoje najboljše predstave v veleslalomu in superveleslalomu pa je prikazal v olimpijski sezoni 1983/84.
Na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984 je osvojil drugo mesto v veleslalomu in s tem prvo slovensko in jugoslovansko zimsko olimpijsko kolajno. Istega leta je postal športnik Jugoslavije in prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo, pomembno odlikovanje takratne države.
Leta 1985 je zmagal v veleslalomu na univerzijadi v italijanskem Bellunu, na tekmah svetovnega pokala pa je bil trikrat tretji. Kot tekmovalec v svetovnem pokalu se je upokojil leta 1985, a ostal aktiven smučar. Leta 1986 je postal svetovni profesionalni prvak in nosilec nagrade za fairplay na profesionalni turi v Združenih državah Amerike.
Po smučarski karieri se je podal v poslovne vode in več kot dvajset let preživel v tujini, večinoma na Japonskem in v Združenih državah Amerike. Leta 2014 je prejel priznanje za utrjevanje prijateljstva in prispevek k razvoju smučanja na Japonskem, leta 2019 pa japonsko državno odlikovanje za prispevek pri spodbujanju prijateljstva med Slovenijo in Japonsko. Aktivno je vključen tudi v humanitarno delo pri olimpijskem gibanju.
Poligon se nahaja na lokaciji:
Novomeški kolesar Marko Kump (letnik 1988), ki so ga novinarji poimenovali tudi dolenjska puščica, je največji pečat pustil v dresu kolesarskega kluba Adria Mobil.
Že kot mladinec je dosegal vrhunske rezultate: leta 2005 je bil drugi na državnem prvenstvu in leto pozneje šesti na svetovnem prvenstvu mladincev. Profesionalno kariero, ki je trajala kar 14 sezon, je začel v dresu domačega kluba KK Adria Mobil. Leta 2010 se je prvič podal v tujino k ekipi Geox, nato pa večkrat zamenjal moštvene drese – bil je član ekip Saxo-Tinkoff, Lampre, UAE Emirates in nazadnje še CCC Sprandi Polkowice.
V karieri je zbral več kot 40 profesionalnih zmag in je po številu prvih mest doslej najuspešnejši Novomeščan. Velik uspeh je dosegel na dirki okoli jezera Činghaj, kjer je skupno osvojil kar sedem etapnih zmag. Leta 2015 si je s petimi etapnimi zmagami prikolesaril tudi zeleno majico. Dve etapni zmagi je osvojil tudi leto pozneje. Prav tako je dobil dve etapi na dirki po Sloveniji (2009, 2015) in zmagal na dirki po Poljski (2015).
Tekmovalno kariero je zaključil s koncem sezone 2020. Odtlej svoje bogate kolesarske izkušnje in znanje predaja mlajšim rodovom, kot športni direktor pa je ostal zvest svojemu matičnemu klubu Adria Mobil.
Poligon se nahaja na lokaciji:
ob Osnovni šoli Pivka, Prečna ulica 3, 6257 Pivka
Košarkarica Tina Jakovina (roj. 1992) je na svojo Pivko zelo ponosna. Že od malih nog je navdušena športnica. Bila je članica vseh mlajših reprezentančnih kategorij. Leta 2010 je z izbrano vrsto do 18 let na evropskem prvenstvu na Slovaškem osvojila četrto mesto, leto pozneje pa nastopila na svetovnem prvenstvu do 19 let v Čilu. V mlajših selekcijah je uspešno igrala za matični klub v Pivki, nato pa še za tri slovenske klube – Grosuplje (2011), Triglav (2012–2014) in Celje (2015–2016) – ter v vseh ekipah pustila velik pečat. Triglavu je pomagala do pokalnega naslova (2014), s Celjem pa je v obeh sezonah osvojila naslov državnih prvakinj in dve pokalni lovoriki.
Skupno ima več kot deset pokalnih lovorik. Krilno košarkarsko reprezentantko je športna pot popeljala v tujino, kjer nadgrajuje svoj talent. Najprej v Italijo (Vicenza), nato na Madžarsko (Pink Pecs), v Nemčijo (Wassenburg) in Belgijo (Mechelen). V dresu članske reprezentance Slovenije je prvič nastopila leta 2012. Bila je članica ekipe, ki se je dvakrat zapored uvrstila na evropsko prvenstvo (2017 in 2019).
Ambasadorji jeklenih poligonov: Tina Jakovina
Otvoritev SIJ zunanjega športnega poligona v Pivki
Poligon se nahaja na lokaciji:
Pod ostrim vrhom, 6230 Postojna
Postojnčana Matic Rebec in Aleksej Nikolić sta bila člana slovenske reprezentance na 40. evropskem prvenstvu v košarki v Carigradu 2017, zlate ekipe, ki je za Slovenijo osvojila naslov evropskega prvaka. Oba igrata na položaju organizatorja igre: Rebec navdušuje s svojo hitrostjo in nepredvidljivostjo, Nikolić pa s svojo stabilno igro soigralcem vliva nujno potrebno mirnost na parketu. Kot člana slovenske članske reprezentance sta istega leta prejela Bloudkovo priznanje, najvišje državno priznanje za šport, naziv športne ekipe leta 2017, leta 2018 pa tudi najvišje državno odlikovanje Republike Slovenije zlati red za zasluge.
Rojen v Pivki (1995), a se je že v rani mladosti preselil v Postojno in kaj kmalu začutil strast do košarke. Igral je za številne domače klube: KD Postojna, KK Helios, KK Rogaška, KK Krka, KK Sixt Primorska, v tujini pa za ruski Enisey, beograjski FMP in španski Delteco GBC.
Izhaja iz košarkarske družine, zato je že kot petletnik (rojen 1995) stopil na košarkarski parket in bil v mladosti član KD Postojna in KK Zlatorog Laško. Kot 16-letnik je odšel v tujino in zaigral za sarajevski OKK Spars, beograjski KK Partizan, nemški Brose Basket ter italijanski Treviso.
Poligon se nahaja na lokaciji:
Šentanelčan Vid Peršak (letnik 1996) se ponaša z vrhunskimi rezultati v svoji razmeroma kratki kolesarski karieri. V članski kategoriji je leta 2015 osvojil tretje mesto na evropskem prvenstvu, večkrat pa je stopil na stopničke svetovnega mladinskega pokala Enduro World Series – EWS. V sezoni 2019 je v članski konkurenci dosegel še dva vrhunska rezultata: prvo mesto na prestižni etapni dirki Trans nomad v Španiji in Franciji ter skupno tretje mesto v Enduro European Series.
Vid Peršak je bil trikrat izbran za najboljšega športnika občine Prevalje. S srcem in dušo je zapisan domači Koroški, kjer je sam konstruiral in pomagal zgraditi veliko kolesarskih stez (t. i. trailov) ter s tem pripomogel k popularizaciji gorskega kolesarjenja v tem koncu Slovenije.
Poligon se nahaja na lokaciji:
Športni park Grajena, 2250 Ptuj
Dejan Zavec (roj. 1976) velja za najuspešnejšega slovenskega boksarja in osebnost, ki širi vrednote fair playa ter razumevanje boksa kot tradicionalne in plemenite borilne veščine. S pokončno etično-športno držo in simpatičnostjo si je pridobil vzdevek Mister Simpatikus.
Kariero je začel pri 16 letih in že med amaterji osvojil devet naslovov državnega prvaka. Z osvojitvijo naslova svetovnega prvaka v velterski kategoriji po verziji IBF leta 2009 se je zapisal v zgodovino slovenskega boksa. Šampionski pas svetovnega prvaka IBF je ubranil trikrat. Osvojil je tudi naslov medcelinskega prvaka v velterski kategoriji po združenjih IBF in WBO ter naslov svetovnega prvaka v super velterski kategoriji po verziji WBF leta 2015. Njegova statistika: 40 dvobojev, 35 zmag, od tega kar 19 s knockoutom.
Izven ringa je prejel številne laskave nazive – od športnika leta 2010 in Slovenca leta 2010 do državnega odlikovanja Republike Slovenije zlati red za zasluge.
Poligon se nahaja na lokaciji:
Na gradu 6, 2390 Ravne na Koroškem
.png)
Tjaša Oder
Ravenčanka (letnik 1994), ki se ponaša z naslovom svetovne mladinske prvakinje v disciplini 1500 m prosto (Lima 2011), je slovenske barve zastopala tudi na poletnih olimpijskih igrah v Londonu 2012 in Riu 2016.
S plavanjem se je začela ukvarjati v osnovni šoli in odtlej niza uspehe ter postavlja državne rekorde v prosti tehniki na različnih razdaljah, tako v 25- kot 50-metrskih bazenih. Za njeno paradno disciplino velja 800 m prosto, odlične rezultate pa dosega tudi na 1500-metrski razdalji. Na mladinskih evropskih prvenstvih je osvojila tri medalje: zlato na 1500 m v Pragi (2009) ter zlato na 800 m in srebrno na 1500 m v Helsinkih (2010). Preboj v članski kategoriji ji je uspel z bronasto medaljo na 800 m prosto na evropskem prvenstvu v Londonu 2016.
Po uspešno zaključenem šolanju na univerzi v Arizoni, ZDA, se je vrnila v domače okolje pod Peco. Njeni uspehi na Koroškem niso ostali spregledani, saj je prejemnica Klančnikove plakete (2010) in nagrade za športnico leta (2018) Zveze športnih društev Ravne na Koroškem.
Ambasadorji jeklenih poligonov: Tjaša Oder
Poligon se nahaja na lokaciji:
.jpg)
Priljubljeni odbojkar, rojen leta 1988 v Slovenj Gradcu, verjame, da je, če delaš nekaj, kar imaš rad, je vse skupaj veliko lažje in lepše. Poleg odličnih sprejemov, napadov in blokov mu je prav ljubezen do odbojke pomagala do vrhunskih uspehov.
V blejskem klubu ACH Volley je dosegel enega največjih klubskih uspehov – zmago v evropskem pokalu Top Teams. Poleg lovorik z domačim klubom se je leta 2016 z italijanskim Diatec Trentinom veselil srebra v elitni ligi prvakov, v pokalu CEV in na klubskem svetovnem prvenstvu leta 2016.
Slovenski navijači pa prav gotovo ne bodo pozabili njegove vloge na tekmah evropskega prvenstva leta 2019, ko je slovenska reprezentanca slavila odlično drugo mesto. Kot kapetan je s svojo jekleno voljo ekipo popeljal do zmag, ki so navdušile občinstvo v ljubljanskih Stožicah. S svojo predanostjo in vztrajnostjo je postal eden najbolj uspešnih slovenskih odbojkarjev v zgodovini.
Poligon se nahaja na lokaciji:
ob Mladinskem kulturnem centru, Ozare 18, 2380 Slovenj Gradec
Janja Garnbret (roj. 1999) je že kot otrok plezala, kjer se je plezati dalo – po drevesih, omarah, podbojih vrat. Izjemen talent nenehno nadgrajuje s popolno predanostjo. Že v mladinskih kategorijah je med letoma 2013 in 2016 osvajala naslove svetovne, evropske in državne mladinske prvakinje tako v težavnosti, kot v balvanih.
Pri šestnajstih letih je začela tekmovati v svetovnem pokalu in nadaljevala z nizanjem izjemnih rezultatov. Leta 2016 je zmagala na štirih tekmah v težavnosti in si s tem v skupnem seštevku zagotovila prvo mesto v težavnosti in kombinaciji ter ga ubranila tudi v letih 2017 in 2018. Leta 2019 je s šestimi zaporednimi zmagami v balvanskem plezanju kot prva na svetu zmagala na vseh tekmovanjih v sezoni ter dobila skupni seštevek v balvanih in kombinaciji. V svetovnem pokalu ima 27 zmag. Leta 2016 je osvojila svoj prvi naslov svetovne prvakinje v težavnostnem plezanju. Na evropskem prvenstvu v balvanskem plezanju 2017 je postala evropska podprvakinja, v kombinaciji pa evropska prvakinja. Leta 2018 je postala svetovna prvakinja v balvanskem plezanju in kombinaciji ter svetovna podprvakinja v težavnosti, na svetovnem prvenstvu leto pozneje v japonskem Hačiodžiju pa je kot prva plezalka na svetu osvojila vse tri naslove – v težavnosti, balvanih in kombinaciji.
Svoje plezalne dosežke je kronala z nazivom slovenske športnice leta 2018 in 2019. Za uspehe v letu 2016 je prejela Bloudkovo plaketo, leta 2018 pa tudi Bloudkovo nagrado, najvišje odlikovanje Republike Slovenije v športu za vrhunske mednarodne dosežke.
Poligon se nahaja na lokaciji:
ob športnem igrešču OŠ Sečovlje, Sečovlje 78, 6333 Sečovlje - Sicciole
Doslej najuspešnejša slovenska jadralna posadka Tina Mrak (letnik 1988) kot krmarka in Veronika Macarol (letnik 1987) kot flokistka, članici Jadralnega kluba Pirat Portorož, sta skupaj prejadrali dobrih devet tekmovalnih let.
Slovenske barve sta dvakrat zastopali na olimpijskih igrah v razredu 470 ter osvojili peto mesto na OI v Tokiu (2021) in šesto mesto na OI v Riu (2016). Nanizali sta številne vrhunske dosežke, med katerimi je vredno izpostaviti dva naslova evropskih prvakinj v Aarhusu (2015) in v Bourgasu (2018), tretje mesto na svetovnem prvenstvu v Solunu (2016) ter dve tretji mesti na evropskih prvenstvih v Atenah (2014) in v Palmi de Mallorci (2016). Zmago sta slavili tudi na regati za svetovni pokal v Miamiju (2018). Tekmovalno pot sta uradno sklenili spomladi 2022, saj jadralnega razreda 470 ni več v programu olimpijskih iger. Na OI v Parizu (2024) so v tem razredu nastopile mešane posadke.
Poligon se nahaja na lokaciji:
Tržičan (roj. 1984) je na zimskih olimpijskih igrah (ZOI) prvič nastopil v Vancouvru (2010) in s šestim mestom izenačil dotlej najboljši slovenski dosežek v tej disciplini. Na ZOI v Sočiju (2014) je v paralelnem veleslalomu osvojil bronasto kolajno, prvo za Slovenijo v deskanju na snegu, na paralelnem slalomu pa še srebrno. Na ZOI v Pjongčangu (2018) je v paralelnem veleslalomu osvojil bronasto kolajno.
Kot prvi Slovenec je v sezoni 2014/15 osvojil veliki kristalni globus v deskanju na snegu ter uspehu dodal še dva mala – največ, kar se je osvojiti dalo. V svoji bogati karieri je nanizal vrhunske uvrstitve na tekmah svetovnega pokala in dragocene zmage tako v slalomu (Bad Gastein 2013 in 2015, Asahikawa 2015), kot tudi v veleslalomu (Asahikawa 2015, Pjongčang 2019).
Je ambasador zdravega življenjskega sloga, prepletenega s športom.
Že kot šestletnik (roj. 1978) je začel trenirati alpsko smučanje pri Smučarskem klubu Tržič ter v otroških in mladinskih kategorijah pogosto stopil na zmagovalni oder.
S svojimi uspehi je postal najboljši slovenski smukač vseh časov. V svetovnem pokalu je prvič tekmoval leta 1999 in bil do zaključka tekmovalne kariere leta 2013 član ekipe za hitre discipline. Udeležil se je treh ZOI in petih svetovnih prvenstev.
V Garmisch-Partenkirchnu (2007) je v smuku osvojil prvo zmago za Slovenijo, uspeh je ponovil v Bormiu (2009). Na zmagovalni oder se je zavihtel še z drugim mestom v Garmisch-Partenkirchnu (2007) in tretjim mestom v Chamonixu (2008). V svoji bogati karieri vrhunskega smučarja se je na tekmah za svetovni pokal kar 27-krat uvrstil med najboljšo deseterico.
Svoje znanje kot trener uspešno prenaša na tekmovalce.
Poligon se nahaja na lokaciji:
Vrhničan (1995) se je s svojo vztrajnostjo in voljo zapisal med najboljše slovenske alpske smučarje zadnjih let. Nekdanji alpski smučar je v svetovnem pokalu tekmoval deset sezon, predvsem v slalomu, veleslalomu in alpski kombinaciji. V slalomu in kombinaciji je večkratni državni prvak. Na mladinskem svetovnem prvenstvu je v Haffjelu (2015) osvojil srebro v superveleslalomu in alpski kombinaciji, v Sočiju (2016) pa postal mladinski svetovni prvak v alpski kombinaciji.
V svetovnem pokalu je bil najvišje v Banskem (2019), ko je osvojil tretje mesto v alpski kombinaciji. V slalomu je uvrstitev kariere, sedmo mesto, dosegel v Madonni di Campiglio (2020). Skupaj je bil v svetovnem pokalu devetkrat med najboljšo deseterico. Največji športni uspeh je dosegel na svetovnem prvenstvu v Åreju (2019), kjer je po izjemni slalomski vožnji osvojil srebrno kolajno v alpski kombinaciji. Nastopil je na treh svetovnih prvenstvih in na olimpijskih igrah v Pjongčangu (2018).
Štefanova športna pot je zgodba o požrtvovalnosti, strasti in predanosti. Za alpske discipline je navdihnil mnoge mlade športnike in dokazal, da je z jekleno voljo mogoče doseči vrhunske rezultate.
