#športajmoinberimo: Kaj brati, da diši po športu?
1. Leposlovje za otroke
Loes Riphagen: Koko zna!, Zala, 2023
Slikanico z naslovom Koko zna! je napisala in ilustrirala Loes Riphagen, iz nizozemščine pa jo je v slovenščino prevedla Mateja Seliškar Kenda.
Ptičja mladička Koko je že dovolj velika, da bi lahko poletela iz gnezda in si tega tudi sama zelo želi, a si ne upa tvegati. Premišljuje, kaj vse bi lahko počela, če bi znala leteti, hkrati pa jo skrbi, kaj vse bi lahko šlo narobe: kaj, če pade ali če jo zgrabi mačka? Mama ji prigovarja in jo spodbuja, saj ve, da Koko zmore, da zna leteti, in prestrašeni malčici pri prvem poskusu mimogrede malce »pomaga«. Kako ji mama pomaga, sicer ni opisano, a simpatična ilustracija njeno dejanje jasno nakaže.
Po prvih prestrašenih zamahih s krili Koko ugotovi, da je letenje še lažje in zabavnejše, kot si je predstavljala, postaja vedno bolj samozavestna in se prepusti letalskim užitkom.
Slikanica Koko zna! spodbuja razmišljanje o tem, kako nebogljeni smo na začetku in kaj vse se med odraščanjem naučimo o samostojnosti, samozaupanju in samozavesti, o strategijah za premagovanje strahu, pa o tem, kdo je pogumen, ter o občutku zadovoljstva ob uspehu.
Kajti – pogumen ni tisti, ki ga ni strah, ampak tisti, ki se zaveda nevarnosti in tveganja, vendar ta strah premaga. (Nives Markun Puhan)
(Vir slike: COBISS.SI: https://d.cobiss.net/repository/si/files/150693891/122851/150693891-jak.jpeg/terms)
Knjiga je dosegljiva v knjižnicah: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/150693891.
Izposoja kot zvočna knjiga: ne;
izposoja kot e-knjiga: ne;
nakup možen tudi v zvočni obliki: ne.
Knjigo lahko kupite na spletni strani Založbe Zala: https://zalozba-zala.si/knjiga/koko-zna/.
2. Strip za mladostnike in odrasle
Sanna Hukkanen, Inkeri Aula: V zavetju dreves, Aristej, 2023
V zavetju dreves je knjiga, kjer sta svoja talenta združili striparka in ilustratorka Sanna Hukkanen ter kulturna antropologinja Inkeri Aula. Prevod v slovenščino je delo Julije Potrč Šavli.
Avtorici povezuje globoko spoštovanje in ljubezen do gozdov in dreves, saj je knjiga pravzaprav hvalnica temu neprecenljivemu naravnemu bogastvu. Zgodbe temeljijo na finskem ljudskem izročilu, srednjeveških pripovedkah, običajih in mitologiji.
Knjigo sestavlja osem stripov, vsak je posvečen enemu drevesu iz finskih gozdov. Bor, na primer, je simbol starodavne modrosti, medtem ko je trepetlika znana po svoji nežnosti. Njene korenine lahko preživijo tisoč let, kar simbolizira večno življenje in obnovo.
Gozd je predstavljen kot prostor raziskovanja in domovanja različnih bitij: rastlin, žuželk, gozdnih živali, vil in gozdnih škratov, pa tudi ljudi, ki živijo z njimi in od njih. Ti so nekoč vilam in gozdnim škratom prinašali darove za zaščito in srečo doma, družine ali pridelka. Jerebiko pa so nekdaj posadili ob rojstvu otroka kot sveto drevo, saj so verjeli, da sta usodi ljudi in dreves neločljivo povezani. Tako kot se godi gozdu, se godi tudi ljudem.
Branje zgodb buri domišljijo, saj ponujajo vpogled v starodavne običaje in verovanja.
Ob pripovedovanju dogodkov iz davne ali bližnje preteklosti in sodobnega časa je poudarjena tudi nevarnost nenadzorovanega in nepremišljenega uničevanja ali krčenja gozdov ter rušenje naravnega ravnovesja.
Sporočila v zgodbah bralcu ponujajo izhodišče za premislek in iskanje vzporednic v medosebnih odnosih nekoč in danes ter skrbi za naravo in dediščino. Knjiga je zato tudi poziv k premisleku o vlogi človeka v naravi in odgovornosti do nje. (Nives Markun Puhan)
(Vir slike: Tinta.si: https://www.tinta.si/v-zavetju-dreves/)
Knjiga je dosegljiva v knjižnicah: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/151814915.
Izposoja kot zvočna knjiga: ne;
izposoja kot e-knjiga: ne;
nakup možen tudi v zvočni obliki: ne
Knjigo lahko kupite na spletni strani Založbe Aristej: https://aristej.si/poljudna-znanost-prirocniki/v-zavetju-dreves.
3. Poučno gradivo za odrasle
Irena Cerar: Potepuški okruški: kako sem hodila po robu, Buča, 2021
Irena Cerar je s knjigo z naslovom Potepuški okruški v celoti pritegnila mojo pozornost in zanimanje. Svoje izletniške točke in raznovrstne kraje v zamejstvu, ki jih je obiskovala skupaj z družino, je opisala tako, da ima bralec občutek, da po poteh hodi z njo oziroma z njimi ter z vsemi svojimi čuti doživlja to, kar ona oziroma oni. Njeni opisi so nežni, tekoči, polni zgodb iz preteklosti, ki so jih doživljali ljudje, ki še danes živijo v teh krajih in v svojih pripovedovanjih ali pričanjih vse te zgodbe še danes ohranjajo žive. Tako kot jih s pisanjem okruškov ohranja Irena Cerar.
Vtise je najprej zapisovala zase, nato pa jih je delila na družbenih omrežjih, misleč, da ne bodo pritegnili pozornosti, saj so za objave na Facebooku razmeroma dolgi. A ni bilo tako. K sreči je iz teh zapisov nastal krasen potopis potepanj po naravi, po krajih, ki so tako blizu, tako rekoč na dosegu roke, a še marsikomu precej neznani. Pohodništvo je posebna vrsta športnega udejstvovanja. Ne le, da krepi kondicijsko pripravljenost človeka, temveč tudi bistri um, omogoča poglabljanje vase, razmišljanje, vzpostavljanje stika z naravo in okolico ter iskanje in spoznavanje samega sebe. Irena Cerar je avtorica, pripovedovalka ljudskih pravljic, pohodnica, soustanoviteljica Križnikovega pravljičnega festivala, več kot desetletje pa je bila tudi odgovorna urednica otroške revije National geographic junior.
V sklopu pravljične skupine Pravljični večeri za odrasle, kjer se srečujemo in pripovedujemo zgodbe pravljičarji slovenskih splošnih knjižnic, sem Ireno Cerar tudi osebno spoznala, saj je vodila zaključno izobraževanje naše skupine. Irenin pogled na okolico in naravo, ljudi in dojemanje vsega, kar nas obkroža, je v meni ponovno predramil deklico, ki je obtičala na mestu, predvsem pa pogum; ko si prisluhneš, spoznaš, da si še vedno ti – in če imaš sebe, nisi nikdar sam. Naučila nas je poslušati in slišati.
Knjigo priporočam v branje ne samo pohodnikom in ljubiteljem narave, ampak vsem, ki ljubijo življenje.
Knjiga je leta 2022 prejela nagrado krilata želva – nagrado za najboljši slovenski potopis preteklega leta, ki jo podeljuje Lirikonfest. (Tina Podgornik)
(Vir slike: COBISS.SI: https://d.cobiss.net/repository/si/files/56753155/86406/56753155-dk.jpeg/terms)
Knjiga je dosegljiva v knjižnicah: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/56753155.
Izposoja kot zvočna knjiga: ne;
izposoja kot e-knjiga: da: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/177132291;
nakup možen tudi v zvočni obliki: ne
Knjigo lahko kupite v spletni knjigarni Buča:
https://buca.si/knjigarna/leposlovje-knjizevnost/potopisi/potepuski-okruski-kako-sem-hodila-po-robu/.
Pripravili: Tina Podgornik in Polona Palčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, ter Nives Markun Puhan, Zavod RS za šolstvo
Loes Riphagen: Koko zna!, Zala, 2023Slikanico z naslovom Koko zna! je napisala in ilustrirala Loes Riphagen, iz nizozemščine pa jo je v slovenščino prevedla Mateja Seliškar Kenda.
Ptičja mladička Koko je že dovolj velika, da bi lahko poletela iz gnezda in si tega tudi sama zelo želi, a si ne upa tvegati. Premišljuje, kaj vse bi lahko počela, če bi znala leteti, hkrati pa jo skrbi, kaj vse bi lahko šlo narobe: kaj, če pade ali če jo zgrabi mačka? Mama ji prigovarja in jo spodbuja, saj ve, da Koko zmore, da zna leteti, in prestrašeni malčici pri prvem poskusu mimogrede malce »pomaga«. Kako ji mama pomaga, sicer ni opisano, a simpatična ilustracija njeno dejanje jasno nakaže.
Po prvih prestrašenih zamahih s krili Koko ugotovi, da je letenje še lažje in zabavnejše, kot si je predstavljala, postaja vedno bolj samozavestna in se prepusti letalskim užitkom.
Slikanica Koko zna! spodbuja razmišljanje o tem, kako nebogljeni smo na začetku in kaj vse se med odraščanjem naučimo o samostojnosti, samozaupanju in samozavesti, o strategijah za premagovanje strahu, pa o tem, kdo je pogumen, ter o občutku zadovoljstva ob uspehu.
Kajti – pogumen ni tisti, ki ga ni strah, ampak tisti, ki se zaveda nevarnosti in tveganja, vendar ta strah premaga. (Nives Markun Puhan)
(Vir slike: COBISS.SI: https://d.cobiss.net/repository/si/files/150693891/122851/150693891-jak.jpeg/terms)
Knjiga je dosegljiva v knjižnicah: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/150693891.
Izposoja kot zvočna knjiga: ne;
izposoja kot e-knjiga: ne;
nakup možen tudi v zvočni obliki: ne.
Knjigo lahko kupite na spletni strani Založbe Zala: https://zalozba-zala.si/knjiga/koko-zna/.
2. Strip za mladostnike in odrasle
Sanna Hukkanen, Inkeri Aula: V zavetju dreves, Aristej, 2023V zavetju dreves je knjiga, kjer sta svoja talenta združili striparka in ilustratorka Sanna Hukkanen ter kulturna antropologinja Inkeri Aula. Prevod v slovenščino je delo Julije Potrč Šavli.
Avtorici povezuje globoko spoštovanje in ljubezen do gozdov in dreves, saj je knjiga pravzaprav hvalnica temu neprecenljivemu naravnemu bogastvu. Zgodbe temeljijo na finskem ljudskem izročilu, srednjeveških pripovedkah, običajih in mitologiji.
Knjigo sestavlja osem stripov, vsak je posvečen enemu drevesu iz finskih gozdov. Bor, na primer, je simbol starodavne modrosti, medtem ko je trepetlika znana po svoji nežnosti. Njene korenine lahko preživijo tisoč let, kar simbolizira večno življenje in obnovo.
Gozd je predstavljen kot prostor raziskovanja in domovanja različnih bitij: rastlin, žuželk, gozdnih živali, vil in gozdnih škratov, pa tudi ljudi, ki živijo z njimi in od njih. Ti so nekoč vilam in gozdnim škratom prinašali darove za zaščito in srečo doma, družine ali pridelka. Jerebiko pa so nekdaj posadili ob rojstvu otroka kot sveto drevo, saj so verjeli, da sta usodi ljudi in dreves neločljivo povezani. Tako kot se godi gozdu, se godi tudi ljudem.
Branje zgodb buri domišljijo, saj ponujajo vpogled v starodavne običaje in verovanja.
Ob pripovedovanju dogodkov iz davne ali bližnje preteklosti in sodobnega časa je poudarjena tudi nevarnost nenadzorovanega in nepremišljenega uničevanja ali krčenja gozdov ter rušenje naravnega ravnovesja.
Sporočila v zgodbah bralcu ponujajo izhodišče za premislek in iskanje vzporednic v medosebnih odnosih nekoč in danes ter skrbi za naravo in dediščino. Knjiga je zato tudi poziv k premisleku o vlogi človeka v naravi in odgovornosti do nje. (Nives Markun Puhan)
(Vir slike: Tinta.si: https://www.tinta.si/v-zavetju-dreves/)
Knjiga je dosegljiva v knjižnicah: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/151814915.
Izposoja kot zvočna knjiga: ne;
izposoja kot e-knjiga: ne;
nakup možen tudi v zvočni obliki: ne
Knjigo lahko kupite na spletni strani Založbe Aristej: https://aristej.si/poljudna-znanost-prirocniki/v-zavetju-dreves.
3. Poučno gradivo za odrasle
Irena Cerar: Potepuški okruški: kako sem hodila po robu, Buča, 2021Irena Cerar je s knjigo z naslovom Potepuški okruški v celoti pritegnila mojo pozornost in zanimanje. Svoje izletniške točke in raznovrstne kraje v zamejstvu, ki jih je obiskovala skupaj z družino, je opisala tako, da ima bralec občutek, da po poteh hodi z njo oziroma z njimi ter z vsemi svojimi čuti doživlja to, kar ona oziroma oni. Njeni opisi so nežni, tekoči, polni zgodb iz preteklosti, ki so jih doživljali ljudje, ki še danes živijo v teh krajih in v svojih pripovedovanjih ali pričanjih vse te zgodbe še danes ohranjajo žive. Tako kot jih s pisanjem okruškov ohranja Irena Cerar.
Vtise je najprej zapisovala zase, nato pa jih je delila na družbenih omrežjih, misleč, da ne bodo pritegnili pozornosti, saj so za objave na Facebooku razmeroma dolgi. A ni bilo tako. K sreči je iz teh zapisov nastal krasen potopis potepanj po naravi, po krajih, ki so tako blizu, tako rekoč na dosegu roke, a še marsikomu precej neznani. Pohodništvo je posebna vrsta športnega udejstvovanja. Ne le, da krepi kondicijsko pripravljenost človeka, temveč tudi bistri um, omogoča poglabljanje vase, razmišljanje, vzpostavljanje stika z naravo in okolico ter iskanje in spoznavanje samega sebe. Irena Cerar je avtorica, pripovedovalka ljudskih pravljic, pohodnica, soustanoviteljica Križnikovega pravljičnega festivala, več kot desetletje pa je bila tudi odgovorna urednica otroške revije National geographic junior.
V sklopu pravljične skupine Pravljični večeri za odrasle, kjer se srečujemo in pripovedujemo zgodbe pravljičarji slovenskih splošnih knjižnic, sem Ireno Cerar tudi osebno spoznala, saj je vodila zaključno izobraževanje naše skupine. Irenin pogled na okolico in naravo, ljudi in dojemanje vsega, kar nas obkroža, je v meni ponovno predramil deklico, ki je obtičala na mestu, predvsem pa pogum; ko si prisluhneš, spoznaš, da si še vedno ti – in če imaš sebe, nisi nikdar sam. Naučila nas je poslušati in slišati.
Knjigo priporočam v branje ne samo pohodnikom in ljubiteljem narave, ampak vsem, ki ljubijo življenje.
Knjiga je leta 2022 prejela nagrado krilata želva – nagrado za najboljši slovenski potopis preteklega leta, ki jo podeljuje Lirikonfest. (Tina Podgornik)
(Vir slike: COBISS.SI: https://d.cobiss.net/repository/si/files/56753155/86406/56753155-dk.jpeg/terms)
Knjiga je dosegljiva v knjižnicah: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/56753155.
Izposoja kot zvočna knjiga: ne;
izposoja kot e-knjiga: da: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/177132291;
nakup možen tudi v zvočni obliki: ne
Knjigo lahko kupite v spletni knjigarni Buča:
https://buca.si/knjigarna/leposlovje-knjizevnost/potopisi/potepuski-okruski-kako-sem-hodila-po-robu/.
Pripravili: Tina Podgornik in Polona Palčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, ter Nives Markun Puhan, Zavod RS za šolstvo
#športajmoinberimo je program, ki ga vodi Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije – združenjem športnih zvez, Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, Zavodom RS za šolstvo, Javno agencijo za knjigo RS, Mestno knjižnico Ljubljana, Pionirsko – centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Združenjem splošnih knjižnic, revijo Bukla ter projektoma Kulturni bazar in Nacionalni mesec skupnega branja. Fotografije naslovnic knjig so povzete s spletnih strani založb.
