Februar 2022

 »Včasih sem se postavil v gol kot vratar. Malo za šalo, malo zares, da bi ugotovil, kako je videti spopad z drugega zornega kota. Golman je napadalčeva zadnja prepreka, njegov najhujši nasprotnik. Nasprotnika pa moraš poznati in ga razumeti. Izplača se mu zlesti v glavo, da ob naslednjem soočenju veš, kaj pričakuje, kaj razmišlja in kaj bo storil. Če predvidiš njegove poteze, imaš večje možnosti za uspeh.«
Odlomek iz športne biografije Legenda, ki opisuje življenjsko zgodbo Marcosa Tavaresa, najboljšega strelca v zgodovini slovenske nogometne lige in brazilske legende Nogometnega kluba Maribor, nam da občutek, da je res le nasprotnikov golman njegov največji nasportnik. A knjiga, pod katero sta podpisana Janja Vidmar in Boštjan Narat, izriše realno sliko nasprotnikov: kriminal, beda, alkohol, slava, nadutost, precenjevanje, nestrpnost,  temperament. Športna biografija, ki se bere kot kriminalka, ljubezenski roman, psihološki triler, duhovni popotnik in istočasno preživetveni vodič, prinaša pred bralca  pot, ki je uspela. A lahko bi tudi ne. Prav zaradi nasprotnikov, ki si jih lahko športnik sam postavi na pot, ko se usmeri le za milimeter stran od osnovnega cilja: uspeti. Kako, kje, kdaj uspeti, pa se lahko izriše v življenju precej drugače kot v sanjah.

»Lena se je na igrišču borila na življenje in smrt. Tudi ona čisto sama. Naša ekipa je igrala tekmo za tekmo, njo pa so vedno poslali v gol šele pet minut pred koncem igre. Čeprav je klela in besnela, ni izpustila prav nobenega treninga.«
Norveška pisateljica Maria Parr je v knjigi Golmanka in morje razprla precej tem, ki izrisujejo življenje dvanajstletnika /dvanajstletnice, hkrati pa  nas je postavila v svet mlade nogometne vratarke, kar med  odraščajočimi dekleti ni ravno prav pogosta izbira. A junakinja je odločna, da ta svoj svet ohrani. Zgodba razkriva različne težave – na primer, kako  je, ko s trenerjem ne govorita istega jezika in se njuna pričakovanja popolnoma razlikujejo. Besedilo je v slovenske besede pospremil Jure Engelsberger.
 »Ob branju nadaljevanja Vafljevih srčkov se človek zamisli, koliko je pravzaprav dolgo eno leto v življenju najstnika. Dvanajst mesecev, razdeljenih v letne čase, polno preizkušenj, dilem in izzivov.  Ugotoviš, da je vsaka napaka priložnost za učenje, poglobiš svoje prijateljstvo skozi preizkušanje le tega, se  izkažeš v izjemno težkih in nevarnih situacijah, ne le za mladostnika, temveč tudi za odraslega in konec koncev spoznaš, da te starši spoštujejo in so ponosni nate. To je Golmanka in morje.« Prebrala in zapisala Polona Klopčič, športna pedagoginja na OŠ Rakek.

»Zajček, zajček, si še živ?« »Bolj na pol…« »Nič na pol!« je rekla žabica. »Kako naj pol zajca rine lopato? Daj, daj, saj nama gre.« »Pridi, stopi k meni. Tako ja, saj znaš.« »Malo po malo - pa se bo poznalo.«
Anja Štefan, nagrajenka Prešernovega sklada za leto 2022, z ilustracijami Hane Stupica v slikanici Zajčkova hišica nagovarja in spodbuja k razmišljanju vse, ki smo bili kdaj v slabi koži, na robu obupa. Kar v takih trenutkih najbolj potrebujemo, so glasni in vztrajni navijači, tisti, ki nas razumejo, spodbujajo in verjamejo, da nam bo uspelo. Navijače še kako potrebujemo tako v športu kot v vsakdanjem življenju. Ko v zgodbi zajčku povodenj uniči njegov dom, mu žabica s hudomušnim in spodbudnim pristopom ne dovoli, da bi obupal. Priskoči mu na pomoč in  pritegne tudi druge živali, da pridejo pomagat.  Navihano okara 'pametno' veverico,  da nekateri ne zmorejo plezati po drevju, tako kot ona. Tudi v tej zgodbi se, kot velikokrat v življenju, najde nevoščljiva zvitorepka, ki želi izkoristiti dobroto zajčka in njegovih prijateljev. Vendar hitro spregledajo njeno ukano,  zato ostane sama s svojo lumparijo.
Zgodbica sporoča, da so v dobri ekipi z lahkoto dosegljive tudi nepredstavljive stvari in ponuja še celo paleto iztočnic za pogovore.