Športni oddelki

Na pobudo takrat Zavoda za šolstvo Republike Slovenije je bil jeseni 1990 uveden eksperimentalni projekt športnih oddelkov na gimnazijah v Ljubljani, Celju in Mariboru. Osnovni namen projekta je bil optimalna združitev športnih in vzgojno-izobraževalnih interesov v razvoju nadarjenih dijakov. Sestavni del šolanja dijakov športnikov je kakovostno sodelovanje vseh deležnikov v procesu, kot so: trenerji, starši in učitelji na šolah, s ciljem, da bo športnik postal pomemben del družbenih procesov tudi po končani športni karieri in ne kot nekoč, odrinjen na rob družbe, brez izobrazbe in prave perspektive. Država Slovenija je na različne načine poskrbela, da to pri nas ni tako. Vse to se odraža v športnih oddelkih, v katerih v zadnjem obdobju razvijamo tudi model Dvojne kariere.

Namen športnih oddelkov v šolah je vzgajati in izobraževati športnike, da se bodo razvili v vrhunske osebnosti, saj je to pogoj za dobre športne rezultate in za uspešno kariero tudi po koncu športne poti. Dijakom športnikom v šoli prilagajamo učni proces, da v občutljivem obdobju med 15. in 18. letom starosti ne bi zaradi šolanja zastali v športnem razvoju, hkrati pa jim na različne načine posredujemo vsebine, namenjene osebnostni rasti.
 

Specifike športnih oddelkov

V športnem oddelku je le do 22 dijakov, kar omogoča lažje spremljanje posameznika in individualno prilagajanje učnih obveznosti za vsakega dijaka posebej, tj. glede na njegovo obremenjenost v športu. Za vsakega dijaka izdelamo t. i. osebni izobraževalni načrt (OIN), ki ga dijaku pomagata oblikovati razrednik in pedagoški koordinator. Ta tudi spremlja izvajanje načrta in predvsem sodeluje z učitelji pri njegovi izpeljavi. V OIN so načrtovane prilagoditve, kot so:

• individualni roki ocenjevanj,
• posebni načini ocenjevanja,
• podaljšanje rokov za zaključek šolskega leta,
• posebni pogoji napredovanja v naslednji letnik itn.

Med posebnimi načini ocenjevanja znanja je treba posebej poudariti poučevanje na daljavo za dijake, ki se šolajo iz tujine ali pa so dlje časa odsotni od pouka. V okviru tega programa izvajamo tudi številne delavnice in srečanja z nekdanjimi vrhunskimi športniki, katerih namen je predvsem osebnostna rast športnikov in spodbuda za razmišljanje o »drugi karieri«. Poleg prej omenjenih razrednika in pedagoškega koordinatorja ima pomembno vlogo pri izobraževanju športnikov tudi športni koordinator. Ta prilagaja program športne vzgoje na način, da dopolnjuje trenažni proces, ki ga dijaki izvajajo zunaj pouka. Številne ure športne vzgoje so organizirane kot dodatni dopoldanski treningi. To zahteva dobro komunikacijo in sodelovanje s trenerji.
 

Športni oddelki v srednjih šolah

• Število športnih oddelkov v gimnazijah: 93
• Število vključenih dijakov v športne oddelke: 1.957

Število gimnazij s športnimi oddelki po regijah in krajih​:

REGIJA	ŠT. ODDELKOV	KRAJI V REGIJI
Gorenjska regija	2	Kranj, Jesenice
Goriška regija	1	Nova Gorica
Jugovzhodna regija	1	Novo Mesto
Koroška regija	2	Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec
Obalno-kraška regija	1	Koper
Osrednjeslovenska regija	3	Ljubljana
Podravska regija	4	Ptuj, Maribor
Pomurska regija	2	Murska Sobota
Posavska regija	1	Brežice
Savinjska regija	3	Celje, Velenje, Rogaška Slatina
Zasavska regija	1	Trbovlje