Igre I. olimpiade / Atene, Grčija 6. 4. - 15. 4. 1896
ORGANIZATOR | ||||||
št. športnikov: | 176 (vsi moški) | igre je odprl: | kralj Jurij I | |||
št. športnih panog: | 10 | olimpijska prisega: | šele od leta 1920 naprej | |||
št. disciplin: | 43 | prižig ognja: | olimpijski ogenj so prvič prižgali v Amsterdamu leta 1928 | |||
št. držav: | 12 |
OLIMPIJSKI PLAKAT |
Na kongresu leta 1894 je Pierre de Coubertin, oče modernih olimpijskih iger, člane prepričal, da je čas za obuditev Olimpijskih iger. Ideja je prvič zaživela dve leti kasneje, kje drugje kot v Grčiji. Tako je 6. aprila 1896 grški kralj Jurij I. na delno posodobljenem atenskem stadionu slovesno odprl I. olimpijske igre nove dobe. S tem se je začela pisati zgodovina modernih olimpijskih iger.
Same igre še zdaleč niso bile takšne, kot jih poznamo danes. Sodelovalo je le 12 držav in mnogi vrhunski športniki na svetu niso tekmovali, saj igre niso bile dobro oglaševane. Sodobne olimpijske igre so se začele s otvoritveno slovesnostjo 25. marca 1896 ali 6. aprila 1896, odvisno od tega od tega, ali so države uporabljale julijanski koledar (takrat v Grčiji) ali sodobnejši gregorijanski koledar, ki ga je uporabljala večina sveta uporabljala leta 1896.
Prvi dogodek sodobnih olimpijskih iger je bil tek na 100 metrov, ki jo je osvojil Američan Frank Lane, študent na Princetonu. Na atletskih prireditvah so prevladovali Američani, ki so zlato osvojili v vseh disciplinah, razen v teku na 800 metrov, 1500 metrov in maratonu. Atene kotz gostiteljice so prejele številne pohvale, tako s strani športnikov in trenerjev, kot gledalcev. Udeleženci iger so ob koncu iger prestolonasledniku Konstantinosu celo napisali pismo, ki je bilo 3. maja objavljeno v The New York Timesu - v njem pa so predlagali, da bi bile vse prihodnje olimpijske igre v Atenah. Oče modernih olimpijskih iger, Coubertin, je temu nasprotoval, saj je želel, da bi bile olimpijske igre mednarodni dogodek v vseh pogledih in naj bi tako organizacija iger krožila po različnih mestih.