Igre XVII. olimpiade / Lillehammer, Norveška 12. 2. - 27. 2. 1994
ORGANIZATOR | ||||||
št. športnikov: | 1.737 (522 Ž, 1.215 M) | spletna stran: | https://www.olympic.org/lillehammer-1994 | |||
št. športnih panog: | 6 | št. novinarjev: | 6.633 | |||
št. disciplin: | 61 | št. volonterjev: | 9.054 | |||
št. držav: | 67 | |||||
|
||||||
SLOVENSKA REPREZENTANCA | ||||||
št. športnikov: | 22 (5 Ž, 17 M) | zastavonoša na otvoritvi: | Jure Košir (alpsko smučanje) | |||
št. športnih panog: | 3 | pregled reprezentance: | slovenska reprezentanca | |||
uvrstitev Slovenije: | 20 | pregled rezultatov: | rezultati Lillehammer 1994 | |||
št. kolajn: | 3 (3 B) |
KOLAJNA | MASKOTA | BAKLA | OLIMPIJSKI PLAKAT |
Zimske olimpijske igre LillehammerLe dve leti po 16. zimskih olimpijskih igrah je olimpijski ogenj znova zagorel. MOK se je namreč odločil, da zimske in poletne igre ne bodo potekale v istem letu in prve so bile na vrsti prav zimske med 12. in 27. februarjem 1994 v norveškem Lillehammerju.
Naša reprezentanca se je na svojem drugem nastopu na zimskih igrah počutila še precej bolj domače kot dve leti poprej. Ambicije 22-članske zasedbe Slovenije, ki jo je kot zastavonoša na stadion v Lillehammerju popeljal Jure Košir, so bile usmerjene proti kolajni in končalo se je s kar tremi odličji za slovensko alpsko smučanje. Obe vražji Slovenki, ki sta osvojili kolajni, sta na tekmah svetovnega pokala zmagali po enkrat in to ravno nekaj tednov pred igrami v Lillehammerju, obe v superveleslalomu. Korenova je edino zmago požela decembra 1993 v Flachauu, Dovžanova pa januarja 1994 v Cortini d'Ampezzo.
Naša reprezentanca se je na svojem drugem nastopu na zimskih igrah počutila še precej bolj domače kot dve leti poprej. Ambicije 22-članske zasedbe Slovenije, ki jo je kot zastavonoša na stadion v Lillehammerju popeljal Jure Košir, so bile usmerjene proti kolajni in končalo se je s kar tremi odličji za slovensko alpsko smučanje. Obe vražji Slovenki, ki sta osvojili kolajni, sta na tekmah svetovnega pokala zmagali po enkrat in to ravno nekaj tednov pred igrami v Lillehammerju, obe v superveleslalomu. Korenova je edino zmago požela decembra 1993 v Flachauu, Dovžanova pa januarja 1994 v Cortini d'Ampezzo.
SLOVENSKI MEDALISTI
BRONASTO ODLIČJE |
ALENKA DOVŽAN
panoga: smučanje - alpsko disciplina: kombinacija KATJA KOREN panoga: smučanje - alpsko disciplina: slalom JURE KOŠIR panoga: smučanje - alpsko disciplina: slalom
|
Šport | Priimek | Ime | Disciplina | Uvrstitev |
---|---|---|---|---|
|
|
|
|
|
smučanje - alpsko | Dovžan | Alenka | kombinacija | 3.m |
smuk | 16.m | |||
super veleslalom | odstop | |||
veleslalom | odstop | |||
Grilc | Gregor | kombinacija | 23.m | |
veleslalom | 24.m | |||
Hrovat | Urška | kombinacija | 14.m | |
slalom | 8.m | |||
super veleslalom | 26.m | |||
veleslalom | 20.m | |||
Koblar | Jure | super veleslalom | 35.m | |
veleslalom | 22.m | |||
Koren | Katja | slalom | 3.m | |
kombinacija | 6.m | |||
smuk | 10.m | |||
super veleslalom | 7.m | |||
veleslalom | odstop | |||
Košir | Jure | slalom | 3.m | |
kombinacija | 10.m | |||
veleslalom | 23.m | |||
Kunc | Mitja | kombinacija | 7.m | |
slalom | 4.m | |||
super veleslalom | 28.m | |||
veleslalom | 14.m | |||
Miklavc | Andrej | slalom | 10.m | |
Pretnar | Špela | kombinacija | odstop | |
slalom | 11.m | |||
super veleslalom | odstop | |||
veleslalom | 12.m | |||
Ravter | Miran | kombinacija | 11.m | |
smuk | 35.m | |||
super veleslalom | 22.m | |||
|
|
|
|
|
smučanje - biatlon | Grašič | Andreja | 15 km | 44.m |
7,5 km | 18.m | |||
Lekan | Boštjan | 20 km | 59.m | |
4x7,5 km | 10.m | |||
Ožbolt | Janez | 10 km | 9.m | |
20 km | 29.m | |||
4x7,5 km | 10.m | |||
Poklukar | Jože | 10 km | 59.m | |
Velepec | Jure | 20 km | 38.m | |
4x7,5 km | 10.m | |||
Uroš | 10 km | 36.m | ||
4x7,5 km | 10.m | |||
|
|
|
|
|
smučanje - smučarski skoki | Petek | Franci | velika skakalnica | 38.m |
Gostiša | Samo | normalna skakalnica | 28.m | |
velika skakalnica - ekipno | 9.m | |||
Jekovec | Dejan | normalna skakalnica | 41.m | |
velika skakalnica - ekipno | 9.m | |||
Kladnik | Matjaž | normalna skakalnica | 19.m | |
velika skakalnica | 27.m | |||
velika skakalnica - ekipno | 9.m | |||
Meglič | Robert | normalna skakalnica | 14.m | |
velika skakalnica | 9.m | |||
velika skakalnica - ekipno | 9.m | |||
Zupan | Matjaž | velika skakalnica | 33.m | |
velika skakalnica - ekipno | 9.m |
SPREMLJEVALNO OSEBJE
Šport | Priimek | Ime | Funkcija |
---|---|---|---|
|
|
|
|
smučanje - alpsko | Cerkovnik | Tomaž | vodja ekipe |
Furlan | Samo | trener | |
Grašič | Pavel | glavni trener | |
Grilc | Jani | pomočnik trenerja | |
Jurjec | Marko | glavni trener | |
Kalan | Jaroslav | vodja ekipe | |
Kapš | Dušan | pomočnik trenerja | |
Peternel | Ivo | pomočnik trenerja | |
Puhalj | Stojan | trener | |
Štibelj | Tomaž | pomočnik trenerja | |
Vogrinec | Tone | vodja ekipe | |
Vrbovšek | Janez | trener | |
Žirovnik | Zvone | pomočnik trenerja | |
|
|
|
|
smučanje - biatlon | Korolkevič | Vladimir | glavni trener |
Rogenstad | Johny | serviser | |
Vodičar | Janez | vodja ekipe | |
Zupan | Tine | serviser | |
|
|
|
|
smučanje - smučarski skoki | Gorjanc | Lojze | vodja ekipe |
Gros | Gabrijel | glavni trener | |
Justin | Toni | serviser | |
Koprivšek | Luka | trener | |
Oblak | Lojze | serviser | |
Pudgar | Danilo | vodja ekipe | |
Tičar | Roman | serviser | |
|
|
|
|
vodstvo | Bukovnik | Janez | pomočnik vodje reprezentance |
Levovnik | Tomo | pomočnik vodje reprezentance | |
Mencinger | Avgust | zdravnik | |
Pavlovčič | Vinko | zdravnik | |
Popit | Tomaž | fizioterapevt | |
Šketa | Manica | administrativno osebje | |
Tamše | Roman | fizioterapevt | |
Tušek | Maks | psiholog | |
Valant | Stanislav | vodja reprezentance | |
Zajc | Lise | olimpijski ataše |
OLIMPIJKSKI UTRINKI
Za prvo moško zimsko kolajno v samostojni Sloveniji je poskrbel slalomist Jure Košir, ki je bil sicer po prvem teku šele na 8. mestu, potem pa z napadalno vožnjo prismučal do bronaste kolajne. Pred njim sta bila le takrat izjemna Avstrijec Stangassinger in Italijan Tomba. "Priznam, da sem si vedno želel zlate olimpijske medalje. Med bronasto in zlato olimpijsko medaljo je namreč velika razlika. Če si prvi, si olimpijski prvak, če si tretji, si le nosilec bronaste olimpijske medalje. Sem pa tudi na bron zelo ponosen in vesel, da sem ga osvojil." Jure Košir |
|
|
|
Le nekaj dni zatem, ko je postala polnoletna, je Mojstrančanka osvojila prvo kolajno za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Z bronom v kombinaciji, kjer je zaostala le za legendarnima Pernillo Wiberg in Vreni Schneider, je presenetila vse. "Takrat so izračunali, da me je od bronaste kolajne do četrtega mesta ločilo pičlih 12 centimetrov. In to v seštevku smuka in obeh slalomov. Zavedati se je treba, da te zelo malo loči od tega, da žanješ, oziroma ravno obratno." Alenka Dovžan |
|
|
|
Po prvem teku olimpijskega slaloma 25 je bila Korenova celo v vodstvu, nato sta jo prehiteli le Vreni Schneider in Elfi Eder in mlada Mariborčanka se je lahko veselila bronaste kolajne. "Čeprav sem doživela le ene olimpijske igre, sem vesela, da so bile to prav igre v Lillehammerju. Spomnim se, da me je po osvojitvi medalje moja postelja čakala sredi olimpijske vasi, tudi vsa moja prtljaga je bila zložena pred vrati." Katja Koren |
Celotne intervjuje z olimpijskimi medalisti iz Lillehammerja 1994 lahko preberete na Planet SIOL.net
MITJA KUNC V zelo izenacenem slalomu se je odlicno odrezal tudi 22-letni Korošec Mitja Kunc, ki je koncal na 4. mestu, za kolajno moštvenega kolega Koširja pa je zaostal za vsega devet stotink. |
Zanimivosti z zimskih olimpijskih iger Lillehamer 1994
Norvežani so pripravili pravljične igre. Izjemna naravna kulisa, veliko zanimanje gledalcev, obogaten olimpijski program in učinkovito mešanje kulture, športa in tradicije so bile glavne značilnosti iger. Pravi praznik zimskega športa je vseskozi spremljal tudi norveški kralj Harald peti.
Že leta 1986 se je krovna olimpijska organizacijo odločila, da bodo 16. ZOI že dve leti po olimpijskem letu, nato pa se bodo vrnile v stare štiriletne tirnice. Tako naj bi organizatorji lažje pridobivali sponzorska sredstva, za nameček pa bi bila v določenem letu pozornost namenjena zgolj enim igram.
Do izbora za prireditelja 17. zimskih iger je bil Lillehammer znan le v svoji domovini. V štirih letih so prireditelji posodobili prizorišča za tekmovanja, zgradili nove naprave in vso potrebno infrastrukturo. Posebno pozornost so posvetili temu, da so bile igre kar se da ekološko neoporečne. Pri snovanju dvoran in prizorišč je bilo glavno vodilo, da bo nova infrastruktura uporabna tudi po igrah, pri gradnji pa so se izognili nepotrebnem sekanju gozdov za gradbene namene.
Že leta 1986 se je krovna olimpijska organizacijo odločila, da bodo 16. ZOI že dve leti po olimpijskem letu, nato pa se bodo vrnile v stare štiriletne tirnice. Tako naj bi organizatorji lažje pridobivali sponzorska sredstva, za nameček pa bi bila v določenem letu pozornost namenjena zgolj enim igram.
Do izbora za prireditelja 17. zimskih iger je bil Lillehammer znan le v svoji domovini. V štirih letih so prireditelji posodobili prizorišča za tekmovanja, zgradili nove naprave in vso potrebno infrastrukturo. Posebno pozornost so posvetili temu, da so bile igre kar se da ekološko neoporečne. Pri snovanju dvoran in prizorišč je bilo glavno vodilo, da bo nova infrastruktura uporabna tudi po igrah, pri gradnji pa so se izognili nepotrebnem sekanju gozdov za gradbene namene.